Black And White Rainbows

0 1

Avtor: Aleš Podbrežnik

Izvajalec: Bush
Založba: Caroline International S&D
Izid: year
Trajanje: 57:44
Ocena: 2.5/5

Prihaja sedmi studijski album skupine, ki je med letoma 2002 in 2010 naredila dolg premor in ki velja za enega svojevrstnih fenomenov iz obdobja, ko grunge invazija polagoma ugašala. Alternativni londonski rockerji Bush, ki so s svojim prihodom na prizorišče še v prvi polovici devetdesetih pripravili na tleh ZDA pravo senzacijo ter prodali do tega dne preko dvajset milijonov svojih studijskih albumov (prvenec »Sixteen Stone« izdan leta 1994, je postal do tega dne na tleh ZDA kar šestkrat platinast), so za razliko od darežljivega severnoameriškega kontinenta naleteli v tistem času na mnogo manjšo podporo domačega, to je britanskega  otočja. Tam so se v istem času ukvarjali z brit popom in storili zasedbi Bush veliko krivico. Tako so ostali spregledani recimo tud Škoti Gun, medtem ko so Stiltskin zahvaljujoč super hit kompozicij Inside, »preživeli« vsaj za en album.

No Bush so po reaktivaciji  in izdaji povratniškega albuma  »The Sea Of Memories« leta 2011, spremenili ne le postavo, pač pa tudi slog. Novi, to je sedmi po vrsti, studijski album, ki se imenuje »Black And White Rainbows«, to slogovno tranzicijo nadaljuje. Na njej se Gavin Rossdale in tovarišija še izdatneje spogledujejo z mehčanjem zvoka in tako je moč zaznati vse več elementov, na katere so v razcvetu indie rock scene vplivali s svojim opusom U2. Že prva, to je otvoritvena skladba novega albuma z naslovom Mad Love, prikliče vzporednice s skupinami tipa 30 Second To Mars in podobno.

To je docela nenavadno in pravzaprav presenetljivo. Ta premik. Očitno želijo Bush ustreči vsem, v prvi vrsti pa iščejo tokrat novo bazo oboževalcev. Jasno je, da jim bo ta album naredil prej medvedjo uslugo in stari glasbeni kritiki, zlasti domači. bodo ostali do skupine mačehovski tudi pri ocenah novega albuma. »Black And White Rainbows« nima veze z našopirjenim post-grunge momentom, po katerem so zasloveli Bush v začetnem delu svoje kariere, to je na albumih izdanih v devetdesetih letih.

Ob tem se soočamo s kar petnajstimi novimi komadi in skoraj uro nove glasbe. Odločno predolg album, ki išče v prvi vrsti naklonjenost nove generacije glasbenih množi . Kitara je v tem oziru podvržena močni izrazni in produkcijski kontroli, na površje pa rinejo v produkciji  razni vzorci programskih zank. Bend rešuje situacije aranžiranja tudi tako, da opremlja vodilni Rossdaleov vokal z harmoničnimi napevi , pri čemer ne izostaja nagovarjanje tudi z arenskimi »oh-oh« napevi, kar krepi občutek da želijo Bush z novim albumom, ujeti moment sodobnega MTV-jevskega  »alter-šalter« pop indie rocka . Čeprav ublaži uvodni vtis v nadaljevanju solidna Peace S, kjer naraste album v količini sproženih decibelov rockovskega odzvena, pa prične album v nadaljevanju blago vodeneti. V glasbenih elementih pričnejo prednjačiti element, ki mehčajo zvočno sliko, omenjeni v gornjih odstavkih,  pravi avtogol pa sledi še pred polovico albuma s »čudaškim« eksperimentom Toma Mi Corazon.  Tudi na točkah, kjer se skupina poslužuje momentov mikrofonije in različni vzvodov pačenja kitarskega zvoka danih fraz, v produkcijskem oziru ti trenutki ne zgrabijo dovolj odločno in ostajajo zvočno neizkoriščeni , togi, produkcijsko »zadušeni« in zavoljo tega posledično neizrazni.  Nigel Pulsdorf, vrni se!

Skladbe so večinoma urezane v srednje hitrem, do počasnem tempu, vokal Rossdalea postaja zmehčan kar se da in nagovarja brez kančka sproženega besnila. Kot tak doprinaša k sanjavi atmosferi albuma. Ta mehkoba in blage pastele barvanja zvočne krajine, prinašajo za Bush pravzaprav zvočni in slogovni premik, ki so ga iskali in želeli doseči, vprašanje pa je, če bo skupina pridobila naklonjenost nove generacije poslušalcev. Prej nasprotno. Stari ljubitelji skupine znajo zasedbi obrniti hrbet, bend pa bo to seveda postavilo pred novo vprašanje, ali poseči po vzvodih lastnega opusa preteklosti, ali pa bodo Bush še naprej eksperimentirali z zvokom, kot so to storili na »dvoreznem« novem  albumu. 

Bush – Mad Love (uradni video):

https://www.youtube.com/watch?v=exqfNG8AXCg

Zasedba

Gavin Rossdale – vokal, kitara
Chris Traynor – kitara
Robin Goodridge – bobni
Corey Britz – bas kitara, spremljevalni vokal

Produkcija

Gavin Rossdale

Seznam skladb

1. “Mad Love”
2. “Peace-s”
3. Water
4. Lost in You
5. Sky Turns Day Glo
6. Toma Mi Corazon
7. All the Worlds Within You
8. Nurse
9. The Beat of Your Heart
10. Dystopia
11. Ray of Light
12. Ravens
13. Nothing but a Car Chase
14. The Edge of Love
15. People at War

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki