Blue Öyster Cult: Cult Classic

0 72

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 24.01.2020
Dolžina: 68.05 min
Produkcija: Eric Bloom & Buck Dharma
Zvrst: Hard Rock / Heavy Metal / Art Rock
Ocena: 10 / 10


Kot je vsem že znano se v letošnjem letu obeta veliki povratek verjetno najbolj rock’n’roll kulta vseh kultov. Kulta modre ostrige! Blue Öyster Cult!  Po 19. letih bodo izdali svoj novi studijski album. S prestopom pod okrilje založbe Frontiers Music Srl., so se lotili kar nekaj aktivnosti, da bi ponovno obudili zanimanje za svoj ime tudi v novih časih, čeprav tega niti ne potrebujejo. Je pa nekaj. Njihove albume silno težko dobiš v trgovini na fizičnem nosilcu. Ponovne izdaje oziroma izdaje, ki jih doslej še ni bilo (trije koncertni dokumenti), so v tem oziru seveda vsekakor dobrodošle.

Blue Öyster Cult so svetovni unikat rock’n’rolla. Nihče jim ni enak. To je skupina, ki je že s prvencem leta 1970 opozorila, da je njena glasbena filozofija izklesana, unikatna rock’n’roll drža pa čvrsto otipljiva substanca. Sedemdeseta so bila njihova, ko so nizali superiorne albume drugega za drugim ter hkrati z njimi nizali nepozabne klasike in hite. Čeprav jim nikdar ni pripadel status, kot bi si ga zaslužili, za svoj doprinos k svetovni podobi rock’n’rolla, so Blue Öyster Cult s svojim večkrat mračnjaškim okultizmom, znanstveno fantastičnimi temami, pa tudi razgledi apokalipse, v nenehni »navezavi z ekstraterestrično inteligenco«, predstavljali skupino, ki je mnogim zgodnjim metalskim zasedbam v začetku osemdesetih predstavljala enega glavnih navdihov, pri razvijanju večje doze hrupa, udarnosti in predrzno hitrostnega divjaštva v fraziranju.

»Cult Classic« je pravzaprav kompilacija na novo posnetih klasičnih hitov skupine in je prvič, se pravi originalno, izšla leta 1994. Kasneje je bila ta kompilacija ponatisnjena pod drugimi imeni in z drugimi naslovnicami. Leta 1998 je izšla znova pod imenom »Champions Of Rock«, leta 2004 pa kot »E.T.I. Revisited«. Tole kar imam pred seboj pa je tretji ponatis z zvokom remasterizirane narave. Se pravi zvočno posodobitvijo, ki sta jo opravila Buck Dharma in Eric Bloom, medtem ko ostaja naslovnica enaka izvirniku.

Bend je leta 1994 opravil izbor hitov in jih odigral ponovno. Torej idejno jih je obogatil in osvežil. Aranžmaje je dodatno raztegnil, vsekakor pa so največ profitirali v kitarskih vragolijah Bucka Dharme. V tistem času so se Blue Öyster Cult nahajali v postavi Eric Bloom, Buck Dharma, Allen Lanier (vsi trije originalni člani), ritem sekcijo pa sta zastopala Jon Rogers (bas kitara) ter Chuck Burgi (bobni). Kar dejansko fascinira je spoznanje, da daje album občutek, kot da gre za novi studijski dosežek. Zvočno dosegajo skladbe logično sorodnost, saj izhajajo iz istega studia in istega časa. Prav tako pa je bend med njimi zmanjšal »evolucijske odklone«, čeprav izhaja glavnina skladb iz albumov »Secret Treaties« (1974) in »Agents Of Fortune« (1976). Muzikaličnost, ki jo razvija bend je fantastična, tudi v podaljšanih pasažah, polnih solistične zabele, razvija Dharma nad frazami neverjeten muzikalični izplen. O tem pove največ njegova Buck’s Boogie, sicer hit iz koncertnega dokumenta »On Your Feet Or On Your Knees« (1975), kjer razvija kitarist enkratno ravnovesje med iskrivim soliranjem ter vzdrževanjem visoke muzikaličnostih na čvrsto formatiranem kitarskem fraziranju. Vokalni kontrast med Bloomom in Dharmo je esencialen gradnik velikih razpoloženjskih preskokov med skladbami, kar rahlja in razgibava osnovno slogovno držo glasbenega dosjeja skupine. O.D.’d on Life Itself je Bloomova skladba in drugače ne more biti, kot je Don’t Frear the Reaper skladba Bucka Dharma. Med obema skladbama pa leži izjemen komponistični kontrast.

Ta izdelek je leta 1994 nekako naznanil, da se Blue Öyster Cult albumih, ki so iskali skozi osemdeseta večjo naklonjenost radijskim frekvencam (»Club Ninja«, »Imaginos«), polagamo vračajo k zibelki rojstva in vnovičnem iskanju prabistva rock’n’roll izvirnosti. To je štiri leta kasneje potrdil album »Heaven Forbid«. »Cult Classics« je dosežek, ki je v osnovi kompilacija. Vendar, pa dajejo skladbe v zvočni preobrazbi, bogatejše za dodane finese aranžiranja ter izdatno malho solističnih potegavščin, občutek, kot da gre za novi album, čeprav to dejansko ni. »Cult Classic« je tudi dobra iztočnica s katero lahko mirne duše krenete na spoznavanje glasbenega opusa skupine, v kolikor je seveda še ne poznate. In verjemite. Če ste slučajno v tej ligi »nepoznavalcev«, potem morate nujno čimprej sprati iz sebe ta greh.

avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Don’t Fear The Reaper
2. E.T.I. (Extraterrestrial Intelligence)
3. M.E. 262
4. This Ain’t The Summer Of Love
5. Burning For You
6. O.D.’D On Life Itself
7. Flaming Telepaths
8. Godzilla
9. Astronomy
10. Cities On Flame With Rock ‘N’ Roll
11. Harvester Of Eyes
12. Buck’s Boogie
13. Don’t Fear The Reaper (Tv Mix)
14. Godzilla (Tv Mix)

Zasedba:
Eric Bloom – vokal, kitara, klaviature
Donald ‘Buck Dharma’ Roeser – kitara, vokal, klaviature
Allen Lanier – klaviature, kitara, spremljevalni vokal
Jon Rogers – bas kitara, spremljevalni vokal
Chuck Burgi – bobni, tolkala, spremljevalni vokal


Blue Oyster Cult – “Cult Classic” (naslovnica)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki