Bombastično v Orto Baru! (2008)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Kraj: Orto Bar / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 28.04.2008
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 7,00€

Adam Bomb je brez dvoma prava inkarnacija rock n’ rolla. Razburljiva kariera tega 44 letnega rock desperada je vsega zavidanja vredna. Že leta 1979 je ustanovil svoj prvi cover band skupaj z bodočim Queensryche pevcem Geoffom Tateom, kmalu mu je srečanje z Eddiejem Van Halenom za vselej spremenilo življenje. Mož, ki se za svoje šove oblači v pisano prešita, oprijeta oblačila, z nakodranimi lasmi, pljunkom črne maskare okrog oči, deluje kot Captain America meets Marc Bolan nove ere, a starih navad. Dogodek, ki sam po sebi vzbuja silno zanimanje, saj je Adam Bomb garant ustvarjanja najpristnejših rock šovov, kar si jih lahko zamisliš.

CYCLONE:

A gremo lepo po vrsti. Ob deveti uri zvečer so že veselo zarogovilili na odru Ljubljančani Cyclone. Kvintet je predstavil mešanico priredb in lastnega avtorskega materiala. Cyclone so pred kratkim osvežili zasedbo in šlo je (skoraj da ne) za krstni nastop prerojenega in nadebudnega hard rock (z dotikom sleaze/hair metala) banda. Nadebudno vsekakor. Začetek s Hardline priredbo Hot Cherie je to nadebudnost v trenutku potrdil, medtem ko je Talk Dirty To Me (Poison) v nadaljevanju kar lepo število obiskovalcev, ki so prišli bodrit zasedbo, že spravil v prešeren galop. Fantje in klaviaturistka Anja so zahvaljujoč silno zavzetemu bodrenju publike repertoar odvozili povsem zadovoljivo in varno domov. Nekaj kiksov je bilo čutiti, predvsem se pevcu čuti, da se povsem dobro na odru še ne znajde, čeprav je med (ohoho!) Livin’ On A Prayer (Bon Jovi) skušal iz publike iztržiti še kakšen atom povratne energije več. Čutilo se je nekaj krča in nesproščenosti, malo “mimotonov” v pevskih linijah. Vzrok za to je iskati v glasnem odrskem ozvočenju, saj poba svojih vokalov na odru med špilom sploh ni slišal. A tako to gre. Vsak začetek je tak. Tudi v avtošoli in pri prvem testu matematike v življenju. Skupina je nanizala tudi tri svoje avtorske skladbe, potem pa za zaključek odžgala še vnetljivo Kiss klasiko Crazy Nights.

Lepo izkoriščena priložnost, 24.05.2008 pa bo v družbi Hellcats nedvomno nastop Cyclone še dodatno nadgrajen. Glavno je, da je ljudem dogajalo, skupini pa je razuzdanost in sproščenost publike z vlivanjem samozavesti, pomagala prestopiti prve stopnice vnovičnega preporoda.

Set lista Cyclone:

1. Hot Cherie

2. Talk Dirty To Me

3. Follow You

4. Livin’ On A Prayer

5. Desire

6. Magic Ride

7. Crazy Nights

BROKEN ARROW:

Broken Arrow, so Brežičani z nekaj več odrske prekaljenosti glede na Cyclone. Takoj v trenutku se je to poznalo. V sami kompaktnosti zvoka, odlični uigranosti instrumentov, na relaciji riffanja, tekoče vožnje bas kitare in kompaktnega klofutanja bobnov, ki ga je skupina v trenutku vzpostavila z otvoritveno Polet v nebo. Skupina tudi uspešno skrbi za “image”, ki se pridoda pač k žanru glasbe, ki ga fantje gojijo. Predvsem po zaslugi naravnega ovčjega runa, s katerim je mati narava obdarila pevca Matjaža in se ponaša njegova glava. Tu so še očalca tipa Ray Ban “classic” in poba je deloval na prvi pogled kot izgubljeni Ian Hunter (Mott the Hopple). Možje gojijo hair metal podkovan z močno oporo na Bon Jovi momentu in vsi, ki se še spomnite raznih XYZ, Silent Rage, Poison, Giant in podobnih hair “punčk” iz zlatih osemdesetih, dobrodošli doma. Broken Arrow niso pozabili vrniti Cyclone balinček z Bon Jovi skladbo You Give Love A Bad Name. Avtorski material namešan s priredbami Zdaj ko si sama, Hit the Streets, We Ride, Big City, Glam, Fight Fire, Big City Nights (Scorpions), Le sedemnajst (Šank Rock), so odlično razgrevale publiko. Seveda se čuti, da mora predvsem Matjaž graditi še precej na vokalu, saj je v kvaliteti precej nihal, pa čeprav je njegova kanček rezka barva glasu povsem primerna za glasbo Broken Arrow. Vprašanje kako je bilo na odru, ali je zadovoljivo slišal svoje monitorje, kajti nekajkrat je v tonalitetah prišel občutno navzkriž s spremljavo svojih štirih kompanjonov.

Broken Arrow delujejo samozavestno, Matjaž poseduje karizmo, fantje so zelo dobro uigran stroj, v odrski igri delujejo prepričljivo. V izgledu bi jim priporočil človek še več porednosti. Da punce ljubijo poredne fante, ki jim pripovedujejo sladke laži je seveda potrdilo razmerje obeh spolov v publiki, ki je bilo to pot precej izenačeno, ženski del pa je še posebej vneto telovadil pod odrom. Zelo vroč špilček. A še bo treba piliti zadevo fantje.

ADAM BOMB:

Sedaj pa vroči in težko pričakovani trio! Adam Bomb je vihtel kitaro in vpil v mikrofon, poleg je potreboval le še ritem sekcijo. Možje stopijo na oder, prižgejo motorje in norija se prične. Smešno na trenutek žalostno je bilo dejstvo, da je fotografom to pot bilo lažje priti spredaj ter vzeti nekaj fotografij, kajti publika očitno Adam Bomb ni kdove kako dobro poznala, tako da so se razkropili pod odrom. Vendar pa ne za dolgo. Energija, izredni odrski kinetizem trojca, rock n’ roll drvež, dodbra podmazan z umazanim punk akcentom, za katerega je najbolj krivo Adamovo petje, je hitro vrnil publiko pod oder in kakih 70 norih, nas je norelo vseskozi. Adam niti ni mnogo ogovarjal ljudi,niti ni bilo potrebe. Preproste, neposredne, a nabrito erogene in z rockovsko voltažo prežete pesmi, kratke, jedrnate in učinkovite, so te povsem podjarmile in pognale v prosti galop, da si se zlil z energijo rocka. Resnično. Adam Bomb je prava inkarnacija rock figure. Mož je uvrstilv repertoar avtorskega materiala tudi nekaj silno duhovitih priredb s katerimi je podžigal svoj nastop. V prvi vrsti so to bile The Song Remains The Same (Led Zeppelin), New York New York (Frank Sinatra), Day Tripper (The Beatles), I Want You To Want Me (Cheap Trick), povsem sam na odru pa je ostal Adam za izvedbo skladbe Van Halen imenovane Eruption.

Adam Bomb ve kako držati publiko pokonci. Zato mu ni treba vrteti jezika, vrti pač kaj drugega. Mirno povleče iz publike dve punci, blondinko in bruneto na oder, ki se mu širokogrudno predata da mu odplešeta divji kan kan, medtem ko on hrope v mikrofon. Zanimivosti na odru ni videti konca, ko izvede Adam Bomb trik s kozarcem in konfeti, s katerimi radodarno posipa publiko, nadgradnjo vsega tega pa uspe doseči ob zaključku svojega energičnega nastopa z zažiganjem flambirane “strupeno roza” barve Gibson Les Paul kitare, ki pospremi vso rock ‘n’ roll primitivnost skladbe Rock Like Fuck z njegovega poslednjega istoimenskega studijskega dosežka iz leta 2005.

Fantje se vrnejo za dodatek in odžlajsajo še Won’t Get Fooled Again (The Who). Adam Bomb v njem še enkrat več potrdi odlično obvladovanje svoje Flyin’ V Gibson kitare. Začetni uvodni del, ki ga vodijo v originalu klaviature, je odlično pretopil v kitarske linije, skladba pa je itak v osnovi nastavljena tako, da ji punk pridih odlično ustreza.

Adam Bomb, skupaj s predskupinama, so ponudili razbeljen rockovski večer, ki ljudi še zdaleč ni pustil ravnodušne v Orto Baru in ki vzbudijo tisti spontani pretok energije, ki ga gre mnogokrat pogrešati na koncertih, ali pa imam jaz to smolo, da ne obiskujem več pravih koncertov. Skratka bomba, ki ti napolni baterije in vrne elan! Razveseljivo ob tem je dejstvo, da mladi v Sloveniji znova odkrivajo hair/sleaze/glam metal in rock.

besedilo: Aleš Podbrežnik

fotografije: Aleš Podbrežnik

Galerija slik

Bomb, Adam