Bound To The Witch
Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Stormwitch
Založba: Massacre Records
Izid: year
Trajanje: 52:35
Ocena: 4/5
Stormwitch so tevtonski heavy metal prvaki, ki so bili ustanovljeni davnega leta 1981 v nemškem mestu Heidenheim. Bend je torej legendaren, nasploh njihov opus osemdesetih na čelu z nepozabnim prvencem »Walpurgis Night« (1984). Skupina ni nikdar uspela storiti preboja med večje skupine »svoje vrste«, kariero pa zlasti v zadnjih treh dekadah obeležujejo konkretni kreativni premori, ki so pestili zasedbo ter seveda skozi kariero številne menjave v članskih vrstah. Slogovno so Stormwitch skozi leta precej spreminjali karakter in mnogi staroselski metalci, ki prisegajo na čistokrvni okosteneli šolski purizem, so se jim zato odrekli, ali pa jih preprosto niso več jemali resno. Kakorkoli, leta 2015 je izšel zelo solidni »Season of the Witch«, ki je nakazoval, da si bend resno želi vrniti čim bliže zibelki stare šole metala, od koder je tudi izšel.
Po treh letih ga je nasledil tako še en album. Skupno enajsti studijski album z nazivom »Bound to the Witch«, ki je nadaljevanje zgodbe s predhodnika, vendar s pomembno razliko, da deluje precej bolj prepričljivo, konsistentno in še bolj čvrsto osredotočeno ter tako izpovedno še bolj jedrnato. Kot celota mnogo bolj kompaktno in prepričljivo. Iz tega gre hitro skleniti, da Stormwitch že dolgo niso izdali tako prepričljivega albuma in albuma, s katerim bi se tako učinkovito približali časom osemdesetih.
V prejšnji recenziji se mi je zapisalo, da bi morala postava z albuma »Season of the Witch« nadaljevati v začrtani smeri in v doglednem času posneti še kak studijski album, zlasti z nekaj več pritiskanja na stopalko za plin. To se je tudi zgodilo. Čeprav so morali Stormwitch v obdobju med novim in predhodnim albumom znova menjati dve tretjine kvinteta (kitarista in bobnarja), jim to ni vzelo navdiha, ne zagona, tako da je »Bound to the Witch«, gotovo nadgradnja predhodnika.
Andy Mück ostaja esencialen gradnik glasbenega dosjeja skupine. Njegov markanten, karizmatičen in hipoma prepoznaven vokalni karakter ostaja torej zaščitna znamka. Z leti se je nekoliko znižal in odebelil, a nosi vso jedrnatost ekspresije, dominantno pozo, avtoritativno držo, zaželen domet, s katerim se povzpne zelo prepričljivo tudi k vreščavim legam, čeprav vzdržuje čistost in visoko muzikaličnost napevov. Njegova vokalna barva nosi tisti blago mračni karakter, kar izjemno učinkovito godi h karakterju okultne poezije ter same estetike kitarskega fraziranja stare šole metala. »Bound to the Witch« nosi serijo izredno dobro skonstruiranih kitarskih fraz, ki vodijo skladbe. To rešuje album, da deluje silno privlačno in prevzetno. Dinamika, nihanja razpoloženj, prevrati atmosfere. Tudi v skladbi Bound to the Witch, kjer v srednji do nižji legi refrena postaja Mückov vokal stanjšan in bi neamra skupna lahko našla boljšo rešitev, vleče komad z dna izvrstna vodilna kitarska fraza, ki leži pod kitico ter kompatibilne ter domiselne prehodne pasaže. Soliranje je preko albuma dovršeno in silno pretanjeno. Mid-eight pasaže vzdržujejo kompaktnost in kakovostni karakter točk.
Ob vseh strupenih in nalezljivih riffih ter zakoreninjenem občutku za drama teater ter bombastično spevnost, s čimer skupina izredno dobro kupčuje preko albuma, pa je treba izpostaviti tudi zaključno točko albuma. To je akustična balado Nightingale. Mistična, s pridihom baroka in neoklasičnih elementov, melanholična, blago mračna. Balada, ki jo z lahkoto razglasiš za več kot izvrstno, nasploh zavoljo silno posrečenega refrenskega napeva. Dobre balade postajajo namreč vse večja redkost, kadar se jih (v novi dobi) lotevajo metal ali/in rock bendi. Ta poteza je skupini izvrstno uspela in ta balada perfektno sklene album »Bound to the Witch«. Mück briljira s svojim ponotranjenim in prefinjenim občutkom. Ostaja torej Izvrsten vokalist.
Tistim ljubiteljem starošolskega metala nemške šole, ki ste pred časom in davno tega naredili križ čez skupino, priporočam, da dajo možnost albumu »Bound to the Witch«, saj vas zna zagotovo prijetno presenetiti. Upajmo da se skupina spravi na odre in obišče tudi Bavarsko, da preverimo končno vsaj enkrat tudi njeno aktualno koncertno formo.
Zasedba
Andy Mück – vokal
Tobias Kipp – kitara
Volker Schmietow – kitara
Jürgen Wannenwetsch – bas kitara
Marc Oppold – bobni
Seznam skladb
1. Songs of Steel
2. Odin’s Ravens
3. The Choir of the Dead
4. Bound to the Witch
5. Arya
6. Stormwitch
7. Life Is Not a Dream
8. King George
9. Ancient Times
10. The Ghost of Mansfield Park
11. Nightingale