Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Minnemann, Marco
Založba: Lazy Bones Recordings
Izid: 01.06.2015
Trajanje: 71:07
Ocena: 4.5/5
Vsestranski, hiperaktivni in genialni nemški glasbenik Marco Minnemann ni le eden najboljših svetovnih bobnarjev, pač pa slovi kot multi-instrumentalist, komponist, aranžer, producent in celo vokalist!
V lanskem letu je na polju eksperimentalnega rocka oziroma jazz rock fuzije izdal zagotovo enega najbolj zanimivih in najbolj fascinantnih albumov. To je samostojni studijski album z naslovom “EEPS”, ki pa še zdaleč ni prvi v slikovitem solo opusu tega glasbenika.
Marco Minnemann je v svoji živopisani karieri sodeloval s plejado priznanih in velecenjenih svetovnih glasbenikov, leta 2011 mu je za las manjkalo, da ni postal permanentna zamenjava za Mikea Portnoya pri Dream Theater, danes pa sodeluje kot del spremljevalnih skupin Joea Satrianija in Stevena Wilsona ter je skupaj z basistom Brianom Bellerjem in kitaristom Guthrie Govanom del peklenskega tria The Aristocrats in seveda ustvarja svojo glasbo! V preteklosti je Marco sodeloval tudi s sledečimi izvajalci Buddy Rich Big Band, Necrophagist, Nina Hagen, Kreator, Eddie Jobson, UK in Paul Gilbert. Gre torej za enega najbolj vsestransko izpopolnjenih bobnarjev in glasbenikov.
Za novi album “Celebration” je Minnemann obdržal ob sebi enako ekipo sodelujočih. To sta založba Lazy Bones Records in studijski pomočnik ter ko-producent Scott Schorr. Tudi na novem albumu je Marco Minnemann sam svoj gospodar. Vse je odigral in odpel popolnoma sam. Vsak še tako nedolžen šum ujet na zvočni nosilec. »Celebration« je za razliko od predhodnika »EEPS« osredotočen na večjo mero kompaktnosti. Kompozicije mestoma niso več tako izrazito razrahljane, Marco je to pot posvetil kanček več pozornosti oblikovanju čvrsto formatiranih aranžmajev. To velja zlasti za nekatere kitarske fraze, ki so v skladbah jasneje izpostavljene in skladbe, kjer se Marco intenzivneje vključuje z vokalom (Greatest Gift in Life, Eclipse), čeprav mu še vedno posveča daleč najmanj pozornosti, kar ostaja v takšni glasbeni viziji, polni izzivalno – lucidnih instrumentalnih potegavščin, več kot dobrodošlo stanje. Skladb je na albumu kar 18., zato je torej glasbe znova v izobilju, v tako pestrem pejsažu vsega, pa se najde dovolj prostora za najbolj usekane avantgardno izzivalne pogruntavščine, ki jih producira brezmejna domišljija tega slikovitega umetnika. Zato še zdaleč ni strahu, da bi se Marco kakorkoli slogovno »pomehkužil« ali celo »polenil«. V otvoritveni Miami je moč začutiti evforijo velikega mesta, to je nekaj kar je Marco želel ujeti in izraziti v skladbi, istočasno pa nosi skladba v svoji kompaktnosti pridih avantgardne jazz rockovske fuzije, kjer je razvidno da črpa Marco navdih od enega in edinega. Franka Zappe. Teh asociacije se preko albuma pojavi v nadaljevanju še več, točkovno izrazita atonalnost pa kreira celo razpoloženja bliže novejši eri King Crimson. Skladbe, kjer se je Marcu poleg Miami, posrečila lepa srednja hoja med muzikalično nalezljivostjo in jazzrockovskimi fintami, so na albumu tudi Thoughts Take Shape, nabrita in mračna (vokalna) What Have You Done?, ali How Can I Help You? Skladba Better Place, kjer se sproži na albumu tudi največ distorziranega šundra, pa izkazuje, da se je Marco v aranžiranju vokalnih liniji mnogo naučil tudi od sodelovanja s Stevenom Wilsonon. Komad bi z nekaj prilagoditvami lahko sodil na katerega od albumov Stevena Wilsona ali celo Porcupine Tree.
Čeprav so v najbolj zanimivih skladbah albuma, ki hkrati premorejo tudi največ nepredvidljivih eksperimentalno raziskovalnih avant-prog odklopov, kot so Print Club, Ugly Sunrise, Have a Great 3015 in 4000, izraženi vplivi prej naštetih izvajalcev, pa je premisa absolutne samoniklosti in unikatnosti tega albuma vseskozi jasno začrtana in izpostavljena. Roko si vseskozi v slogi velik strpnosti podaja plejada igrivih instrumentov, kjer kraljujejo progresivno lomljeni ritmi strogo eksperimentalne narave in vzdržuje dinamično nazobčanost albuma v nenehno navihanem solističnem prepletu aktivni in visoko kompatibilni dialog kitare in klaviatur.
Izreden album globoko očarljiv za vsakogar, ki išče v glasbi neobičajno in nevsakdanje, s poudarkom na šok elementu nepredvidljivih obratov, ki jih kreira svobodnjaška miselnost avantgardno progresivno jazzrockovske vizije Marca Minnemanna. Marco Minnemann ostaja torej tudi s »Celebration« še naprej »veliki otrok«, ki v siju superiorne spretnosti mojstrsko rokuje z »nevarnimi igračami« v studiu. Minnemann se v interakcij z drugimi glasbeniki seveda »umiri«, takrat je »omejen« le na delo z bobni. A ko se loti stvari, kot samostojni glasbeni izvajalec velja to, da potrebuje njegova glasbena vizija absolutno »studijsko samoto«. To pomeni popolno izolacijo od idejnih »interferenc« s strani drugih glasbenikov. Le tako se lahko v polnosti izrazi genij poln domišljije norčavih glasbenih viž in variacij ter izredne večplastno oblikovane instrumentalno-fuzionistične zabele. »Celebration« je nov izjemen album Marca Minnemana, ki z nekaj več aranžerske kompaktnosti izkazuje komponistično zorenje tega glasbenika. Povsem naravno, po zdravi razvojni poti.
Zasedba
Marco Minnemann – vsi instrumenti, vokal
Produkcija
Scott Schorr & Marco Minnemann
Seznam skladb
1. Miami (3:26)
2. Celebration (2:58)
3. It Always Seems (2:26)
4. March Of The Living Dead (1:55)
5. How Can I Help You? (3:25)
6. What Have You Done? (4:00)
7. Greatest Gift In Life (3:00)
8. Print Club (10:54)
9. Ugly Sunrise (6:44)
10. Everyone Likes A Rainbow (spanish) (1:34)
11. Have A Great 3015 (6:10)
12. 4000 (3:46)
13. Thougts Take Shape (5:20)
14. Everyone Likes A Rainbow (english) (2:23)
15. Eclipse (3:14)
16. Amina’s Birthday (4:16)
17. Better Place (3:43)
18. The Darkness Within You (exclusive bonus track) (1:56)
