Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Level 10
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Trajanje: 53:05
Ocena: 4/5
Level 10 ni stranski projekt katerega izmed članov britanskih art rock odličnjakov Level 42, pač pa skupni projekt katerega zastopata imenitni pevec Russell Allen (Symphony X, Adrenaline Mob, Trans-Siberian Orchestra, Allen / Lande) in neuničljivi nemški basist Mat Sinner (Primal Fear, Voodoo Circle, Sinner, po novem tudi Silent Force)! V glasbenem smislu je prvenec »Chapter One« zvarjen po notah glasbene percepcije Mata Sinnerja. Ta je vključil k sodelovanju pravzaprav kar nekatere člane svoje skupino Primal Fear, k sodelovanju pa je pristopil še en izmed nemških kitarskih veljakov in sicer imenitni Roland Grapow (Masterplan, Serious Black, ex-Helloween, ex-Rampage). Premeten kot zna biti, je prekaljeni in z vsemi mavžami dodobra naoljeni Mat Sinner na albumu »Cjhapter One« torej dirigiral osnovno formatiranje posameznih skladb. Osnovne riffovske iztočnice skupine Primal Fear (pa tudi Sinner) je križal z zvrhano mero muzikalične vrednosti, ki jo je osvojil zlasti v zadnjem času, ko se je kot osnovni vizionar projekta Rock Meets Classic, mnogo naučil od veteranov oziroma pionirjev rocka, ki sodelujejo z njim v tem projektu. Torej diši »Chapter One«, kot nekakšen konglomerat skladb, ki bi v rifih lahko bile uporabljene za Primal Fear, obenem pa se mnogokrat, več kot očitno, naslanjajo (z »embalažo« aranžiranja, ki nikakor ne zmoti) na princip komponiranja navdahnjenega nad deli klasičnih hard rock zasedb, ki so s svojim vizionarstvom usodno krojile razvoj rocka in metala.
Že uvodna Cry No More postreže prvi vodilni kitarski frazi pridih metala Primal Fear recepture, v refrenu pa preskoči v nalezljivi melodični refren, ki spominja v harmonizranih vokalih spominja na art rock veterane Uriah Heep. V drugi polovici albuma se bližnjim srečanjem s Primal Fear pridružujeta skladbi Demonized, pa tudi zaključna Forevermore. Druga skladba Soul of the Warrior se naslanja na formo komponiranja Black Sabbath Tony Martin ere, pri tem pa je zlasti nesramno podobna v refrenu skladba Voice of the Wilderness, kjer je glavna fraza skoraj prepisana od Black Sabbath skladbe Headless Cross (prikriti jo skušajo dodani vokalni zbori). Skladba Blasphemy pa preseneti po tem, da ne skriva koketiranja celo z Symphony X rifi v času stvaritve albuma »V – The New Mithology Suite« (2000). Sinner je potegnil k sodelovanju Grapowa in Beyrodta. Oba sta seveda rasla na principih šole hard rocka sedemdesetih in Sinner natanko ve kako funkcionirata in kako izkoristiti njun arzenal. Beyrodt in Sinner sodelujeta v hard rock formaciji Voodoo Circle, obenem pa prenašata izkušnje pridobljene iz pajdašenja v projektu Rock Meets Classic, zato je album »Chapter One« posrečena mešanica. Skladba In for the Kill dokazuje zlasti v uvodni kitici in fraz (z dodanmi kitarskimi harmonijami v tercah), da so fantje ljubitelji Gary Mooreovih del iz časov albumov “Wild Frontier” ali “Run for Cover”, kot tudi Thin Lizzy.
Glede na polno zaposlenost tako Sinnerja, kot tudi njegovih Primal Fear pajdašev in na drugi strani Allena, ki pravkar snema novi Symphony X album in je nedolgo tega izdal novi album projekta Allen/Lande, je logično da so na ta album vključeni preklemano izkušeni glasbeniki, ki lahko ustvarjajo glasbo po naročilu, vezano na čvrsto postavljen terminski rok. Povsem rutinsko. In tak je album »Chapter One«. Deluje namreč, kot da ga je naročila založba Frontiers Records.
»Chapter One« ne ponuja ničesar novega ali še neslišanega, dostavlja pa posrečeno embalažo mnogoterih vplivov tako projektov, kot tudi matičnih skupin, ki jim pripadata tako Mat SInner, kot Russell Allen. Ekipa nemških glasbenikov v kombinaciji z »nastavljeno« Frontiers Records »deklico za vse« – klaviaturistom Alessandrom Del Vecchiom, dostavlja torej brezhibno in vestno izpolnjevanje nalog, ki jih nalaga Sinnerjeva komponistična taktirka. Aranžerskih mimostrelov ni. Jasno je tudi, da lahko Russell poje s povsem čistim vokalom, kar izkorišča zlasti v projektu Allen / Lande, prav tako pa lahko pristopi z izrazito grlenim vokalom na meji brutalnosti, kar udejanja zlasti na zadnjih treh studijskih albumih skupine Symphony X. Ker je bil Ronnie James Dio od nekdaj njegov navdih, je tudi jasna kompatibilnost njegovega pristopanja v izbiri vokalne interpretacije znotraj skladb, ki se opirajo v komponiranju na izročilo pionirstva klasičnih hard rock skupin, kot so omenjeni Black Sabbath, pa tudi Rainbow in DIO.
Ta album bo zanimiv zlasti za vse ljubitelje citiranih skupin in projektov, ki jim pripadata Russell Allen in Mat Sinner in so citirani/citirane znotraj te recenzije! Preverjeno učinkujoč hard rock album nalezljive melodične retorike, z občasnimi pobegi k nemški paradigmi metala a la Primal Fear, a z »zmehčano« produkcijo. Je dokument posrečenega učinkovanja simbioze in kemizma združenih elementov znotraj kredibilno stoječih skladb, med katerimi ni kakovostnega nihanja. Manjka jim artističnih posebnosti oziroma izzivalnosti, ki bi poslušalca lahko presenetila ali šokirala. Razen če ste novo pečeni glasebni navdušenec v srcu zapisan ljlubezni do trših zvokov.
Zasedba
Russell Allen – vokal
Roland Grapow – kitare
Alex Beyrodt – kitare
Alessandro Del Vecchio – klaviature
Mat Sinner – bas kitara
Randy Black – bobni, tolkala
Produkcija
Mat Sinner
Seznam skladb
1. Cry No More
2. Soul Of A Warrior
3. When The Nighttime Comes
4. One Way Street
5. Blasphemy
6. Last Man On Earth
7. In For The Kill
8. Voice Of The Wilderness
9. All Hope Is Gone
10. Demonized
11. The Soul Is Eternal
12. Forevermore
