Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Jerneja Jerak
Kraj: Kino Šiška
Datum koncerta: 05.04.2016
Cena karte: 15 € / 18 €
V torek so se v ljubljanskem Kinu Šiška, v sklopu svoje evropske turneje, ustavili Nerve, newyorški kolektiv, ki ga vodi svetovno znani bobnar Jojo Mayer.
Skupina je nastala proti koncu devetdesetih let, kot nekakšen produkt elektro zabav Prohibited Beatz, ki jih je Mayer organiziral med letoma 1996 in 2001. Dogodki so bili zasnovani z namenom zabrisati mejo med elektronsko in akustično glasbo ter spojiti žanre, ki so si na prvi pogled diametralno nasprotni.
Nerve sestavljajo trije odrski glasbeniki in zvočni inženir Aaron Nevezie, ki je v konstantnem stiku z ostalimi člani zasedbe in zvoku dodaja elemente, ki so po navadi dodani v post-produkciji. Zadnjih nekaj let je na klaviaturah in v vlogi DJ-ja Jacob Bergson, ki ogromno pripomore k zelo razgibani in široki zvočni paleti skupine. Jedro benda pa sestavljata Jojo Mayer in John Davis. Slednjemu v živo uspe ustvariti zelo zanimive basovske zvoke, ki segajo vse od jazza do dubstepa, zgolj s pomočjo električnega basa in analognih efektov. Glavno gonilo kolektiva pa je seveda Jojo Mayer, glasbenik, ki je sodeloval že z mnogimi velikani jazz scene in je eden izmed najbolj cenjenih in spoštovanih bobnarjev na planetu. Njegovo trenutno delo se vrti okrog inkorporacije elektronskih elementov v akustično glasbo in je pri tem res zelo uspešen.
Skupina izgleda kot jazz trio, glasbeniki so bili postavljeni tako, da so se ves čas lahko gledali med seboj in z zvočnim inženirjem. Na odru so bili akustični bobni z minimalnim dodatkom elektronike, električni bas z ojačevalcem in efekti ter klaviature in DJ-mešalna miza. Zvok, ki so ga s temi instrumenti proizvajali, pa je bil daleč od klasičnega jazza ali rocka. V dvournem nastopu so polni dvorani predstavili svojo unikatno vizijo. Gre za neke vrste združitev in nadgradnjo obeh glasbenih skrajnosti 21. stoletja. Nerve bi žanrsko zelo težko opredelil, saj v svojih kompozicijah uporabljajo elemente jungla, drum ‘n’ bassa, dubstepa, minimala, ambienta, jazza, fusiona, rocka in na trenutke celo djenta, vse skupaj pa odlično povezujejo z improvizacijo. Tu gre nujno izpostaviti, da so vsi glasbeniki zelo dobro uigrani in nihče ne želi zasenčiti ostalih, predvsem je to vredno pohvale pri Mayerju, ki ima kljub temu, da je izredno tehnično podkovan bobnar, res odličen čut za glasbo in ostale glasbenike, ki jo z njim ustvarjajo. Svojo tehnično dovršenost pa najbolj jasno predstavi v kaotičnih delih, kjer se na trenutke odcepi od benda, sledi svojemu notranjemu metronomu, med tem zmede vse prisotne v dvorani, ki več ne vedo, v kakšnem ritmu se zibati, in se nato brez težav na prvo dobo pridruži kolegom. Vsakič, ko se je to zgodilo, je publika ponorela in ga nagradila z res glasnim aplavzom. V takih trenutkih še najbolj nazorno dokaže svoje načelo, da bosta človeška čustva in kreativnost vedno nadvladali računalnik.
Jojo Mayer in Nerve so zgled, da se lahko elektronsko glasbo odlično spoji z akustično, da so ljudje še vedno zainteresirani nad igranjem v živo, da improvizacija, tudi v svetu, kjer trenutno prevladuje računalniška glasba in je človeškega kreativnega vložka vedno manj, še vedno ogromno pomeni ter da bi tehnologija morala služiti človeškemu ustvarjanju in ne biti sama sebi orodje in namen.
besedilo. Klemen Udovč
Galerija slik
