Cloven Hoof: Time Assassin

0 82

Založba: Heavy Metal Records
Datum izida: 11. 3. 2022
Produkcija: Cloven Hoof
Dolžina albuma: 41.29 min
Zvrst: Heavy Metal / N.W.O.B.H.M.
Ocena: 9.0/10


Cloven Hoof veljajo danes za legende metala. Skupina izhaja iz N.W.O.B.H.M. časov, in četudi je z istoimenskim prvencem, izdanim leta 1984, nekoliko zamudila idealne razmere da se uvrsti med vidnejše heavy metal zasedbe, prištevamo prve tri albume skupine danes med kultne dosežke tega obdobja. Bend snema in aranžira danes precej bolj sodobno in v sozvočju z napredkom studijske logistike, kot tudi razvejanjem samega žanra in njegovih podzvrsti. To pomeni, da je v primerjavi z nekaterimi še delujočimi generacijskimi vrstniki, zelo učinkujoče združil novotarije s svojo tradicionalnostjo.

Skupina je zlasti z zadnjimi tremi albumi našla tako želeno stabilnost. »Time Assassin« – skupno osmi album skupine, je zaključni del sage o Dominatorju. To je ‘bodičasti, rogati jekleni stric’ poln nečednih dejanj o katerem je tekla beseda že v osemdesetih, ko je skupina izdala album »Dominator« (1988). Prejšnji album, v vsem izvrstni »Age Of Steel« (RockLine recenzija) izdan leta 2020, je obudil to zgodbo, »Time Assassin« pa jo zaključuje. Kako, si mora razložiti vsak sam. Kot kaže, postavi prihod heroja (‘Time Assassin’) naposled stvari na svoje mesto.

Zanimivo je da izražajo Cloven Hoof po reaktivaciji leta 2000, kot da želijo zveneti z vsakim albumom kanček trše. Pravzaprav vsak naslednji album, ki ga izdajo, deluje trše od predhodnika. Novi album je do tega dne gotovo najbolj agresiven in nemilostno ošiljen dosežek. Bistvenih odstopanj od predhodnika ne najdemo, razen občutka, da deluje album še bolj uničujoče od predhodnika. Ko se poslušalec sreča z otvoritvijo, zlasti s sosledjem prvih treh skladb (Guardians Of The Universe, Liquidator, Lords Of Death), dobi potrditev, da je skupina to pot usmerila silnice v kreacijo najbolj rušilnega albuma svoje kariere. Definitivno je album opazno manj ‘kompliciran’. Torej. Aranžmaji so enostavnejši glede na predhodnik »Age Of Steel« in »Who Mourns For The Morning Star?« (2017, RockLine recenzija), zato je agresivnost samega dosežka dodatno izpostavljena. Svoje dostavlja tudi izrazito agresivno petje vokalista Georgea Calla, ki je neverjeten v svoji eksplozivnosti. Ohranja izjemno moč tudi v vrtoglavih vokalnih višavjih, pri čemer spominja v takšnih trenutkih na pristop Tima Ripperja Owensa (Liquidator deluje v refrenu na nek način, kot mlajši bratranec skladbe Jugulator zasedbe Judas Priest). To je tretji Callov album za Cloven Hoof, vokalist pa deluje na novem albumu v tem kar dostavlja, zlasti v variabilnosti, ki jo poseduje njegov briljantni vokal, znova vrhunsko.  

Cloven Hoof so v novem čase ponesli nekaj karakteristik, ki jih jasno in nedvoumno vežejo na sam nastanek leta 1979. So izrazito mračni in pogubni. Ne prenašajo aranžerskega ‘sladkanja’ in slehernih himničnih napevov, ki bi kakorkoli delovali naivno in radostno, česar kar mrgoli npr. v današnjem power metalu. Gre za klasično heavy metal skupino, ki razvija na novem albumu izrazito agresiven satanski marš, prej primerljiv z elementi speed metalom, kot tudi na momente s klasičnim thrash metalom, pa čeprav je generacijska sorodnost z Iron Maiden v slehernem trenutku novega albuma, še vedno najboljši orientir. Fraziranje je podprto z dvojnimi tercetnimi harmonijami kar je nuja v kolikor izhajaš iz N.W.O.B.H.M. gibanja. Bend razvija tudi bombastičnost, le da je ta izrazito mračna in dramatična. Več muzikalne narave na enem mestu združuje na albumu baladno usmerjena After Forever, ki umirja izrazito agresiven uvodni del albuma, še zlasti pa se višji nivo muzikalnosti ‘prikrade’ v drugi del albuma, ko se zvrstijo druga za drugo Beltaine Fire, Highway Man, Tokyo Knights in pa sklepna Carnival Of Lost Souls, ki učinkuje tudi najbolj tradicionalno oziroma starošolsko. Ne manjka niti trenutkov izrazite teatralne epskosti, kot to pooseblja Beltaine Fire, na albumu najbolj razgibana in v aranžiranju najbolj slikovita točka.

Po vsem zapisanem zgoraj, bo »Time Assassin« zagotovo zadovoljiv vse glasbene okuse. Novejše pripadnike oglušujoče zvočnosti in brezupa, vsekakor pa danes ‘stare strice’, ki so najstništvo preživljali v osemdesetih, in prisegajo v prvi vrsti na tradicionalnost. Cloven Hoof so primer danes kultne skupine, ki je glede na svoj staž, več kot odlično absorbirala vplive, ki ga je opravil razvojni razmah power metala na prelomu milenijev. Album zadržuje kleno zazrtost v osemdeseta, četudi je ‘posodobljen’. Izraža pravoverni gnev, primordialno nazobčanost, razjarjenost in pravo zvitost s kančkom okulta! Tu ni prostora za solzavo patetiko in sladkobo. Vsekakor so aranžmaji velikopotezno začrtani, sem in tja jim je dodana tudi gravura orkestracij, kar hvaležno kontrastira vzdušja in dviguje albumsko dinamiko. Cloven Hoof torej še niso rekli zadnje besede, ob dejanjih takšne angažirane zavzetosti, kot jo po novem v svoji odličnosti izraža tudi album »Time Assassin«, je jasno, da posedujejo vodja skupine in njen basist Lee Payne ter ekipa v rokavu, še kar nekaj zmagovitih asov.

Avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
1. Guardians of the Universe
2. Liquidator
3. Lords of Death
4. After Forever
5. Time Assassin
6. Beltaine Fire
7. Highway Man
8. Tokyo Knights
9. Carnival of Lost Souls

Zasedba:
George Call – vokal
Chris Coss – kitara
Ash Baker – kitara
Lee Payne – bas kitara
Mark Harris Bristow – bobni

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki