Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Running Wild
Založba: Noise Records
Izid: year
Ocena: 5/5
»Death Or Glory« izpolnjuje vse glasbene kriterije, da se ga lahko razglasi za najboljši album v zgodovini Running Wild, kar pomeni, da gre za eno izmed klasik dandanes vsebinsko vse bolj izčrpanega tevtonskega težkega metala. Kapitan Rolf Kasparek oziroma Rock ‘n’ Rolf in njegova posadka poslušalca na tej epski studijski odisejadi skozi sramotna in slavna poglavja človeške zgodovine uspešno popeljejo nazaj v čase piratskih bitk, napoleonskih vojn, razno raznih preteklih packarij rimskokatoliške cerkve in plantažnega suženjstva. Pri tem na »Death Or Glory« poleg klasičnih manir tevtonskega metala na čelu z Rolfovim pevskim grmenjem, kopico brutalnih kitarskih pasaž in drdrajočih udrihanj dvojne bas stopalke na bobnu uporabljajo tudi nekatere orkestralne elemente ter enkrat celo škotske dude, kar pomeni, da gre za najbolj raznovrsten album v njihovi celotni karieri, ki še danes zveni presenetljivo sveže.
Rolfu se je, potem ko je uspel zadržati v skupini isto ekipo, ki je sodelovala na prejšnjem albumu, odličnem »Port Royal« (1988), posrečilo uveljaviti stabilnost in kontinuiteto, kar je bil v njegovi dolgi karieri nespornega diktatorja nemške ‘pirate metal’ scene res redek pojav. »Death Or Glory«, ki z uvodnim »Riding the Storm« in »Bad to the Bone« vsebuje dve izmed petih najbolj znanih in priljubljenih skladb njihove kariere, se šibi pod težo pompoznih in udarnih kitarskih pasaž, katere vladajo predvsem na zdaj že dolgoletnih koncertnih klasikah. Večino glasbe in besedil je, tako kot ponavadi, ustvaril Kasparek, vendar je bil ustvarjalni proces tokrat razporejen presenetljivo demokratično, saj so svoj pečat v vlogi skladateljev zapustili tudi basist Jens Becker (kasneje je postal član Grave Digger), kitarist Majk Moti in bobnar Ian Finlay. Zlasti slednji je enakovredno sodeloval pri pisanju nekaterih najboljših skladbah na »Death Or Glory«, vendar mu to ni podaljšalo staža v bandu, saj se je moral že čez eno leto, po koncu turneje, skupaj z Motijem posloviti.
Že omenjeni rušilec »Riding the Storm«, ki je morda celo najboljša otvoritvena skladba v njihovi povesti, se odpre z epskim uvodnim delom, ki se kar šibi pod težo mogočnih kitarskih pasaž in tercetnih harmonij. Slednje so bile pri Running Wild v primerjavi s kakšnimi Iron Maiden ne preveč pogost pojav, zato jih je še danes v veselje slišati, kjerkoli se že pojavijo. Pobesnel ritmični juriš naveze Becker-Finlay melje vse pred seboj, medtem ko kapitan Rolf opravlja svoj nenehno borbeno razpoloženi gromoglasni piratski napev, ko si ga ni težko predstavljati, kako sredi nevihte stoji na palubi z okrvavljeno sabljo in kozarcem ruma v drugi roki. Intenzivna ‘piratska’ atmosfera s klicem ‘po svobodi’ zlepa ne pojenja in se posrečeno nadaljuje tudi na melodičnem metalskem antemu »Renegade«, kateri se sliši kot Kasparekova avtobiografija. Motijeve solaže so kratke, v skladu z dolžino večine skladb na albumu, vendar dovolj domiselne in osvežilne, da nekoliko razbremenijo vselej borbene ritmične nianse. Kratki ‘raperski’ vložek še danes zveni kot hecno presenečenje in še dodatno popestri vsesplošno energičnost, še posebno na račun pompoznega, večglasnega refrena.
Mračni »Evilution« vnovič preseneti in navduši s tercetnimi harmonijami, katere poskrbijo skorajda za baročno atmosfero. Slednja se tudi na kasnejših delih večkrat obnovi in je res v popolnem skladu z večino besedil na albumu. Rolf se vnovič, tako kot je to v njegovi navadi, repenči nad historičnimi zlodeli absolutistične monarhije in cerkve. »Running Blood«, še en dosežek poln melodično-epskih kitarskih pasaž, vsebuje inštrumentalen uvod, ki spominja na rusko ljudsko godbo iz carskih dni, in pred oči prikliče sibirski mraz, predvsem pa podobo Napoleonovega neuspešnega pohoda proti Moskvi. Besedilo sicer govori o inkviziciji o kateri je imel gospod Kasparek vedno za povedati veliko ‘lepega’. Epski inštrumental »Highland Glory (The Eternal Fight)«, ki je po naslovu sodeč najbrž posvečen škotskim uporom proti Angležem, je eno izmed najbolj inteligentno strukturiranih del v celotni Running Wild, ki na trenutke zaradi količine kompleksnih kitarskih harmonij in duhovitih ritmičnih improvizacij, predvsem Beckerjevih duhovitih bas linij, zveni celo progresivno, kar je bil za to skupino res neobičajen in redek pojav. Motijeva kitarska kreativnost je bila navdušujoča, kar ga je, tako kot večino njegovih naslednikov, na koncu stalo mesta v bandu.
Na »Marooned« se Running Wild vrnejo v ‘domače’ piratsko obdobje, kjer spet zavlada izrazito bojevita atmosfera na račun večglasnih napevov in predvsem himničnega, epsko-melodičnega refrena. Osrednja kitarska fraza je skorajda ‘ikonoklastična’ in na daleč prepoznavna, medtem ko epske tercetne harmonije vnovič demonstrirajo, zakaj je ta album glavni kandidat za vrhunec njihove celotne diskografije. Uporniška himna »Bad To The Bone« je še danes ena najbolj priljubljenih Running Wild (koncertnih) klasik, kar ni presenečenje, saj gre za polnokrvni metalski antem z borbeno razpoloženim sporočilom, brezkompromisnimi kitarskimi pasažami in melodičnim refrenom, ki zveni kot klic k dvigu v okove vkovanega, ponižanega ljudstva. Tudi »Tortuga Bay«, pripoved o najbolj znamenitem shajališču karibskih piratov, spada med boljše trenutke albuma, ko je kapitan Vrabec, se pravi Rolf, na račun strastnega pevskega gromovništva vnovič v ‘svojem elementu’, medtem ko okoli njega streljajo srditi kitarski rafali in neusmiljeno juriša bobnarski stampedo.
Naslovna stvaritev, se pravi »Death Or Glory«, je za čuda še najmanj zanimiva in posrečena stvaritev na albumu z neizrazitim refrenom, kjer je še najbolj zabavno Rolfovo pevsko repenčenje nad vsemi krivicami tega sveta, medtem ko osrednji aranžma zveni celo nekoliko komično. Precej boljše izpade epska poslastica »Battle Of Waterloo«, najboljše delo na celotnem albumu, ki prek intenizivne atmosfere uspešno obudi spomin na Napolenov dokončni padec in slovo na smetišče zgodovine. Inštrumentalni uvod na škotskih dudah posrečeno izriše prihod Wellingtonove armade, medtem ko srdite kitarske pasaže in kotaleči se bobnarski prehodi že takoj spominjajo na bojni marš pred začetkom velike bitke. V nadaljevanju se vnovič prebudijo tudi epske kitarske harmonije, medtem ko se gospod Kasparek vnovič uspešno znajde v vlogi epskega ‘pripovedovalca’ nekaterih najbolj temačnih poglavij iz krvave ljudske zgodovine. Zaključna stvaritev »March On«, epska piratska zadušnica in bojni poziv k nadaljevanju uporniškega načina življenja, zaradi časovne omejitve na račun dolžine LP-jev sploh ni bila vključena na originalno izdajo albuma, kar je bila škoda, saj uspešno zaokroži zvočno podobo »Death Or Glory.
Ponovna izdaja albuma iz leta 1999, izdana ob deseti obletnici originalnega izida, vsebuje zelo zanimive bonus skladbe na čelu s precej komercialno usmerjenim singlom »Wild Animal«, sila zabavno in melodično stvaritvijo, katera vsebuje netipičen, glam/hair metalski refren. Running Wild nikoli prej ne kasneje niso zveneli tako komercialno kot na tej stvaritvi. Očitno je, da je kapitan Kasparek želel še poglobiti nepričakovan uspeh »Death Or Glory«, ko se je na koncertu v Düsseldorfu zbralo skoraj 9000 udeležencev, vendar je ostalo zgolj pri poksusu. Popularnost klasičnega heavy metala je s prihodom devetdesetih drastično upadla, vendar se Running Wild v svojem glasbenem poslanstvu niso spremenili niti za ped in ostali strogi zvočni tradicionalisti, kar je imelo tako pozitivne kot negativne posledice.
»Chains And Leather« je posrečena predelava »Branded And Exiled« (1985) klasično metalskega antema, ki z izboljšano produkcijo zveni precej boljše od izvirnika. »Tear Down The Walls« je z bodečimi frazami prepojena bojna himna, ki se navkljub precej mračnemu uvodnemu delu, ponaša s presenetljivo melodičnim refrenom. Epska zadušnica »Störtebeker«, še ena energična pripoved o boju malega človeka proti izprijenim bogatinom, je posvečena nemškemu Robinu Hoodu, hamburškemu gusarju in ljudskemu junaku Klausu Störtebekerju, katerega je leta 1401 pod obtožbo piratstva obglavila ostudno bogata Hanzeatska liga, se pravi pradedje sodobnega kapitalizma. Po njegovi smrti so nastale številne legende, najbolj znana pa je tista, kako je pred množico vstalo Störtebekerjevo obglavljeno truplo ter se sprehodilo proti njegovim 11-im obsojenimi tovarišem, preden ga je rabelj spotaknil. Slednjega naj bi hamburški senat, potem ko je pogubil še 11 Störtebekerjevih sotrpinov povprašal ali je kaj utrujen od vsega tega sekanja glav. Rabelj se je zarežal in rekel, da je bila to prava malenkost in da bi bil zraven zmožen posekati tudi glave celotnega senata. Za to izjavo je bil osebno pogubljen, glavo pa mu je odsekal najmlajši član senata.
‘Mnog, ki bi gori hotel biti veličina, bo tu kot prase sredi brezna svinjarije, če bo za seboj pustil glas zločina’ je svoje dni modroval Dante in tako podal navdih za osrednje sporočilo »Death Or Glory«, bržkone najboljšega albuma v celotni Running Wild zgodovini. Osrednje sporočilo, da pretirano bogastvo in kopanje v slasti in masti s seboj, prej kot kasneje, prinese bridko smrt, medtem ko siromaku preostane ‘samo’ sončenje v pravičniški slavi in posmrtna čast, tako kot je to denimo doletelo 90% slovenskih pesnikov in pisateljev, je dandanes aktualno bolj kot kdajkoli prej, kar pomeni, da je »Death Or Glory« v vseh ozirih odlično prestal test časa. Hkrati pa je ta mojstrski dosežek tudi odlična iztočnica za vse tiste, ki bi želi na najlažji način spoznati lik in delo Running Wild.
Zasedba
Rolf Kasparek – vokal, kitara
Majk Moti – kitara
Jens Becker – bas kitara
Ian Finlay – bobni
Produkcija
Running Wild
Seznam skladb
1. Riding the Storm
2. Renegade
3. Evilution
4. Running Blood
5. Highland Glory
6. Marooned
7. Bad to the Bone
8. Tortuga Bay
9. Death or Glory
10. Battle of Waterloo
11. March On
Bonus skladbe:
11. Wild Animal
12. Tear Down the Walls
13. Störtebeker
14. Chains and Leather
