Izvajalec: Roussos, Demis
Založba: Discograph
Izid: year
Trajanje: 37.50
Ocena: 4/5
Demis Roussos se ponaša z dobrih 40 let debelo glasbeno kariero, ki je v Egiptu rojenega sina grških staršev, popeljala skozi selekcionirano odkrivanje čarov raznobarvnih žanrskih odtenkov, od popa, folka, soula in bluesa, pa navsezadnje do rožljanja v okviru interesa kultnih progresivnih rokerjev Aphrodite’s Child. Kakršnekoli neumnosti je že počel, je Roussos vedno znal navdušiti s svojim drugačnim odnosom do glasbe, ki je pri neumornemu vrtenju možakarjevega ustvarjalnega kolesja vselej veljal za zagotovilo inovativnosti napram provincializmu glasbene vsakdanjosti.
Roussojev sveže pečeni album (prvi studijski izdelek po letu 1998) ima kaj ponuditi, sploh če se odzivate na neotesano renčanje senilnega starca, katerega oglašanje na prvi sluh spominja na prekrokani paritveni klic neobritega in rahlo osmrajenega perverzneža v jeseni svojega življenja. Demis za svoje početje ne išče alibijev, še manj odpuščanja puhoglavcev. Zdi se, kot da v sproščenemu vohljanju po koreninah soula vse skupaj opravlja mimogrede, po občutku. Demis je v prvi vrsti predvsem vokalni album, ki na krilih otipljive glasovne abstraktnosti v ustvarjalnem križanju različnih izraznih prvin, predvsem soula tu in tam začinjenega še s ščepcem bluesa, pelje na čustveno razburkano popotovanje, na katerem se uslužno ponujajo sveže dišeče in inovativno kreirane glasbene sestavljanke. Grobijanski žmoht Demisovega glasu pristavlja nadvse preprosto zakoličenim skladbam neslutene dimenzije, hkrati pa karakterju albumu dodaja zvrhano mero nepredvidljivosti. Značilnih vihravih vokalnih akrobacij, katerih primarna naloga je ustvarjanje vtisa emocionalne razburkanosti po Cockerjevem receptu, na albumu ne manjka. Demisov lepo postavljen glas navdušuje s prožnostjo, globino, lepoto in karikirano spačenostjo hkrati.
Demis Roussos je eden tistih hecnih tičev, katerega naslednjo potezo je pravzaprav nemogoče predvideti. Stric navidezno načitanost zvito izkorišča sebi v prid pravzaprav vsakič, ko se zazdi, da ga imamo “poštudiranega v nulo”. Roussos navdušuje z glasovno prožnostjo in globino, ki se kaže v vlogi odličnega mentorja sprijemljivosti tradicionalnega z modernim. Lep primer simbioze obeh je orglični blues rokerski jurišnik Spoiled Brat, križan z dostopnimi aromami alternative, ki ob čutila butajo tudi ob hudomušni eksekuciji What They Say. Demisove samosvoje in močno karakterizirane vokalne značilnosti so glavno gonilo vseh iskrivih žanrskih eksperimentiranj. Z I’ll Be Home stric prvič resneje potone v melanholijo mehkobnih soul zvokov. Love Is je podoben soul donošenček, podložen z debelo plastjo svilenega hammond oglašanja, spremljanega z vzorčnimi orkestralnimi aranžmaji, ki ambientalosti skladbe dajejo piko na i. Dovolj simpatij Roussos pobere z rokerskim stampedom Hit Me, ob On My Pillow in všečni Hello, Hello, daleč najživahnejšemu momentu albuma. Živahno kontrastnost v glasbenem izrazu Demisa Roussosa pa najbolje reflektirata prav zaključna motiva plošče, spiritualno akustični spust skozi spokojno vedrino Help Me, katerega dostojni izzivalec v finalu je kičasta vokalna burleska pomenljivega naslova Who Gives a Fuck!
Čeprav Demis na prvi pogled deluje kot še eden v seriji studijskih produktov, s katerim Roussos opozarja na svojo neprilagojenost sodobnim glasbenim standardom, je vendarle potrebno poudariti, da se glasbenik na albumu ponaša z zvrhano mero razumevanja za vodila soul in blues glasbe. Pravzaprav je Roussos stopil celo korak dlje, saj je tradicionalne glasbene okvire nadgradil z unikatnimi izraznimi prijemi, ki so ovenelim obraznim potezam omenjenih žanrov vrnile svežino in življenjski sijaj.
Zasedba
Demis Roussos: vokal
Nicholas Ryness-Hirsch: kitara
Lewis Reuben Wharton: bas
Jessica Lauren: klaviature
Virgil Howe: bobni
Produkcija
Marc di Domenico
Seznam skladb
1. September (I’m On My Way)
2. On MY Pillow
3. Love Is
4. What They Say
5. Hello, Hello
6. Hit Me
7. I’ll Be Home
8. Spoiled Brat
9. Help Me
10. Who Gives a Fuck
