Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Karmakanic
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Trajanje: 50:16
Ocena: 3.5/5
»DOT« je peti studijski album v režiji švedskih progresivnorockovskih revitalistov Karmakanic, katere je leta 2002 ustanovil deloholični The Flower Kings basist Jonas Reingold. Slednji Karmakanic ponavadi aktivira kadar The Flower Kings ‘počivajo’ in tedaj s preostalimi Karmakanic ‘sotrpini’, med katerimi najbolj izstopata prekaljeni pevec Göran Edman (ex-John Norum, Yngwie Malmsteen, Brazen Abbot) in bobnarski velemojster Morgan Ågren, posname nov album. Tokrat je to z minimalističnim naslovom in naslovnico obarvani »DOT«, ki ne prinaša kakšnih kdo ve kako pretiranih zvočnih presenečenj, a bo vseeno všeč večini dolgoletnih pristašev, saj vsebuje vse odlike zaradi katerih nekateri Karmakanic cenijo skoraj enako kot bolj razvpite The Flower Kings.
Album se odpre nadvse ambiciozno, s skoraj petindvajsetminutno epsko suito »DOT_God The Universe And Everything Else No One Really Cares About«, ki je pravzaprav prvi del epske celote, saj se njen zaključni del nahaja na koncu albuma, kar takoj spomni na pionirsko prakso s Pink Floyd mojstrovine »Wish You Were Here« (1975). V to epsko odisejado Karmakanic ‘zapakirajo’ vse svoje zavidanja vredne inštrumentalne veščine prek katerih nadvse uspešno tvorijo njihov pristop k simfoničnemu progresivneu rocku za katerega so značilni tako starošolski (Genesis, Yes, ELP, Pink Floyd) kot modernistični (Ayreon, Symphony X, Dream Theater) vplivi.
Superkompleksni ep, ki se sicer odpre kot dokaj nedolžna balada v nadaljevanju postane simfoprog odisejada v pravem pomenu te besede s številnimi kompleksnimi inštrumentalnimi sekcijami, bogatimi simfoničnimi aranžmaji, občudovanja vrednimi prehodi ter vmesnimi ženskimi spremljevalnimi vokalnimi harmonijami. Tudi slogovnih metamorfoz je v teh petindvajsetih minutah kar nekaj, saj se v določenih sekcijah začnjo izmenjavati funk, jazzovski in tudi hardrockerski elementi, kar pomeni, da ni nikoli dolgčas. V zaključku ne manjka tudi epska kitarska solaža v režiji virtuoznega Kristera Jonssona. Ågren, eden redkih glasbenikov, ki je oder delil tako s Frankom Zappo kot Devinom Townsendom, je že od svoje mladosti eden najbolj cenjenih rockovskih bobnarjev in Karmakanic so tudi tokrat uspeli maksimalno izkoristiti njegov izjemni talent. Edman je eden izmed tistih pevcev, ki se odlično znajde v različnih glasbenih zvrsteh zato njegov vokal znotraj tradicionalno zapletenih Karmkanic zvočnih shem s številnimi nenadnimi časovnimi prehodi in preobrati tempa ne izpade nič manj prepričljivo kot v primerih, ko poje pri različnih hardrockerskih projektih.
Na »DOT« večinoma vlada pozitivistična atmosfera, medtem ko Reingold še naprej prisega na abstraktna besedila, kar pomeni, da imajo Karmakanic še vedno veliko skupnih točk z Reingoldovo ‘matično skupino The Flower Kings. Edini večji problem tega albuma je, da je uvodni ep tako dober, da preostala dela nekako ostanejo v njegovi senci, čeprav nobeno izmed njih ni slabo. V nadaljevanju, razen desetminutnega veseljaškega vrtiljaka »Higher Ground«, ki s svojo ‘cvetočo’ atmosfero, melodično naravo in ‘nebeškimi’ spremljevalnimi vokalnimi harmonijami spominja tako na Yes kot na The Flower Kings, ostanejo še tri krajša dela tako, da je »DOT« nekako ravno pravšnje dolžine. Karmakanic so, podobno kot The Flower Kings, skozi leta očitno spoznali, da so celo največjim privržencem začeli pompozni, superdolgi albumi z več kot stodvajsetimi minutami glasbe počasi presedati, še posebno, če je na njih kopica krajših ‘mašil’ za polnjenje prostora, zato so se raje odločili za zmernost.
Kot že omenjeno, krajša dela ostanejo v senci uvodnega superepa, vendar se jim vseeno splača prisluhniti. »Steer By Stars« je ultramelodični simfonični rocker z nekaterimi ‘sramežljivimi’ hardrockerskimi elementi, medtem ko so ‘gostoleče’ vokalne harmonije ustvarjene po čistem Yes ‘receptu’. »Traveling Minds« vsebuje všečne uvodne improvizacije na bas kitari v domeni poglavarja Reingolda, medtem ko sredi gostih simfoničnih aranžmajev zopet začnejo prevladovati zborovske vokalne harmonije. Zaključni del superepa »God The Universe…« je svečana power balada z epskim nabojem, ki album konča na pričakovano vesel način.
Karmakanic so z »DOT« ustvarili nadvse všečen izdelek, ki bo, pričakovano, najbolj zanimiv ljubiteljem The Flower Kings in sodobnega progrock revitalizma, kjer je običajna skandinavska glasbena temačnost velika redkost in vlada na trenutke že skorajda pretiran ambientalni idealizem. Razen tega, da so večino energije vložili v uvodni superep, medtem ko so preostala dela na »DOT« več kot solidna, vendar ne pretirano vznemirljiva, albumu ni moč očitati veliko pomanjkljivosti. »DOT« je pač, kot je to običajno pri Karmakanic, izdelek, ki bo pritegnil zanimanje predvsem častilcev modernega prog revitalizma, saj ne prinaša ničesar inovativnega, kar ni bilo ‘povedanega’ že v sedemdesetih in osemdesetih. Reingoldova vesela tovarišija je preprosto dobro izkoristila dejstvo, da Jonasov šef Roine Stolt letos ni reaktiviral Cvetličnih kraljev in tako zapolnila manjkajočo ‘vrzel’ za vse ljubitelje sodobnega pristopa k simfoničnemu prog rocku.
Zasedba
Jonas Reingold – bas kitara
Morgan Ågren – bobni in tolkala
Lalle Larsson – klaviature
Krister Jonsson – kitara
Göran Edman – vokal
Nils Erikson – klaviature in spremljevalni vokal
Produkcija
Jonas Reingold
Seznam skladb
1. DOT_God the Universe and Everything Else No One Really Cares About, Pt. I (24:40)
2. Higher Ground (10:12)
3. Steer By Stars (4:22)
4. Traveling Minds (5:03)
5. God The Universe and Everything Else No One Really Cares About, Pt. II (5:59)
