Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Gjurin, Gal
Založba: Samozaložba
Izid: year
Ocena: 4/5
Gal Gjurin je preverjeni deloholik, ki redko spi. Pa še njegov spanec mora biti naphan z ustvarjanjem, da zadosti stanju nemirnosti raziskovalnega duha tega glasbenika. »Duša in Telo« prihaja po treh letih. Tretji samostojni studijski album Gala Gjurina. Dvojni album. Vrelec Gjurinovih idej torej ne presiha.
Plastovitosti in mnogoterih glasbenih pogledov, ki so umeščene v učinkovito simbiozo je seveda vse polno na albumu “Duša in telo”. Lep, lahkoten sproščujoč izdelek. Jedrnatih kratkih gibov. Preverjenega učinkovanja v poslušanju na prvo žogo. Pestre vsebine, ki združuje elemente klasične glasbe, pa elemente jazza, soula, bluesa, celo svetovne glasbe ne manjka. Nad vem tem pa ohranja “Duša in telo” v svojem karakternem ogrodju štrlečo oporo v elementu pop retorike.
Gal Gjurin je prekaljen umetnik. O tem priča prehojena pot s Projektom mesto, nadalje vznemirljiva avantura z Galeristi. Mož ve kako postaviti strukturo skladbi, pozna pojem aranžmaja. Ve kako se obrniti v studiu. Dela vse sam. Igra skoraj vse sam, recimo kar pretežno vse sam. Stvari ima pod kontrolo in je absolutni gospodar kreacije albuma »Duša in telo«.
Za Gala bi lahko rekli da je novodobna zdravo urezana nadaljevanka pop popevkarstva sedemdesetih, ki je polno cvetelo ob nepozabnih zimzelenih Iva Mojzerja, Ditke Haberl, Janka Ropreta, Majde Sepe itn… Pop ogrodje razbija Gal z vključevanjem aranžmajev za pihala in klaviature, ki polnijo večino ozadja zvočne slike, v centru zgodbe pa je seveda njegov vokal, ki v takšni organsko »izštekani« zvočni krajini vleče v niansah na barvo glasu Jana Plestenjaka. V vse to je vtkan značilni tradicionalni slovenski melos in atmosfera, ki prinaša občasno prepoznano slovensko držo trpkosti in zagrenjenosti.
Zanimivo je to, da najbolje vžigata na albumu instrumentala »Ko se tam gori olistajo breze« in »Glasba za film, ki ga ni«. V obeh se razmahne aranžma akustične kitare, ki v krajini glasbene spremljave ozadja deluje »slovensko« kar se da, obenem pa kot ulito za filmsko podlago. Obe imata močan art karakter in izpostavljen napoj čustvenosti (kot instrumentala!). Nemara Galu ne bi bilo napak razmisliti, da se loti uglasbitve kakšnega filma v prihodnje. Prvi plošček sklene skladba »Ples v slovo«, ki vzbuja sentiment otvoritvene »Duša« (k tej vzporednici doprinese vključitev violine Matije Krečiča na obe skladbi), le da kreira dialog čustev z vokalom v skladbi »Ples v slovo« violina, medtem ko klavir ob dialogu z Galovim vokalom v začetnem delu dramatične skladbe »Duša«, izziva domet šansone.
Skladba »Sedemnajst« je rojena za izdajo v obliki singla in masovno vrtenje na radijskih frekvencah. Skladba, ki odpre drugi CD imenovan »Telo« je ena najbolj posrečenih kompozicij z izdelano glavo in repom art popa z okusno dozo jazz vložkov (integracija klaviatur) na albumu. Vloga predstavitve albuma, pred njegovim izidom, pa je v tem oziru pripadla skladbi Knjiga obrazov – še bolj trivialno zapeljani kompoziciji, ki učinkuje še bolj nalezljivo v poslušanju na prvo žogo. V ta rog še odločneje piha skladba To je to z duetom Nine Pušlar, ki jo bodo občutljivejši na goščo sladkorja patetike hitro »preskipali«. Pa še en tak tipičen zbadljiv trik, a obče prebavljiv najdemo v zabavni Fani. Res je. »Telo« gre takoj ušesa in deluje bliže rotaciji radijskim valovom kot prvi CD imenovan »Duša«. »Ko obrneš novo stran« deluje v pridihu disko funk koprene sedemdesetih – še en silno nalezljiv pop štiklc, kjer rešuje situacijo začimbna integracija priklopa kitare na elektriko.
Gal je premeten aranžerski lisjak. Zna dozirati variabilnost v spremljavi (v generiranju plastovite glasbene krajine). Zna ustvarjati primeren pletež medsebojnega dialoga klaviatur in kitar v kulisi spremljave. Po skupku hitro nalezljivih kompozicij in pretanjeni vsebini večplastnega aranžiranja (harmonije instrumentalne kulise Galovemu vokalu) je drugi plošček pravšen izkaz velikih aranžersko komponističnih talentov Gala Gjurina. Vrhunec art pop šarma drugega ploščka je ujet v melanholično koprneči osebno izpovedni naslovni skladbi. Pri skladbi »Duša in telo« za atmosferični krešendo ne le drugega ploščka, pač pa kar celotnega albuma »Duša in Telo«. Lahkotno šelesteča »Do neba« izzove novo vzdušje in vzdržuje silno uspešno ravnovesje med hipno dostopnostjo melodije in artistično izzivalnostjo. To je »srednja linija«, ki jo kot skladbopisec in komponist najtežje ujameš, da hkrati kupiš naklonjenost poslušalca in učinkovito udejanjiš svoj kreativni jaz. »Gruvito, ergo sum«? Tudi Miles Davis bi v fazi »Tutu« albuma ob njej našpičil ušesa he he he. Dobra finalna začimba albuma. Več takšnih prosim Gal!
Oba ploščka silno lepo tečeta skozi uho, imponirata s svojo poudarjeno razgibanostjo, ki jo hipoma zaznaš med kompozicijami. Vseeno pa bode v uho občutek, da se Gal v izročilu albuma »Duša in telo« še vedno v prvi vrsti in najprej prilagaja množici, podreja ciljni skupini poslušalcev. Raje ostaja sprejemljiv odru Cankarjevega doma, kjer vlaga v letne abonmaje svoj »intelektualni« kapital glavnina naših babic, tetk in stricev. Pri vsem art talentu, ki ga nosi Gal v sebi, občutku za pretanjeno sofisticiran plasma modro urezanih glasbenih struktur, se žal tega občutka na albumu težko otreseš (naivna, v skoraj predobro znanem mediteranskem melosu urezana »In ko se vračal boš nazaj« je npr. poteza preveč) .Čuti se, da lahko Gal izvabi iz sebe več eklektičnosti, artistične »ubrisanosti« v pozitivnem oziru, izzivalne nevsakdanjosti. Vprašanje ostaja. Ali si Gal Gjurin upa odkrito izzvati in izkazati svoj resnični kreativni jaz v prihodnosti? »Duša in telo« presega album »Srce« o tem ni dvoma in je manifest nadaljnjega artističnega zorenja Gala Gjurina. Zelo verjetno bo, kot samostojni izvajalec, sledil izrazni sferi albuma »Duša in telo« tudi v prihodnje in razvijal, negoval ter nadgrajeval začrtane glasbene usmeritve najnovejšega albuma.
Zasedba
Gal Gjurin – vokal, različni instrumenti, avtor besedil, aranžmaji, kompozicije
SODELUJOČI GLASBENIKI
Severa Gjurin – vokal
Matej Gruden – vokal
Blaž Učakar- vokal
Nina Pušlar – vokal
Igor Leonardi – oud, tiple
Klavdija Jaketič – bisernica
Jan Plestenjak – kitara
Mirko Medved – kitara
Matija Krečič – violina
Marko Kragelnik – violončelo
Nuno Coelho Silva – violina
Nataša Brina Zupančič – violina
Valentin Štante – viola
Jelena Soro – oboa, angleški rog
Domen Gracej – pihala, vokal
Uroš Vegelj – tuba
Andrej Žust – francoski rog
Blaž Celarec – tolkala
Miha Kraker – tolkala
Boris Šprajc – tolkala
Jan Vrhovnik – tolkala
Enos Kugler – bobni
Gašper Peršol – bobni
Matijas Severhen – bobni
Gašper Konec – harmonika, Hammond orgle, električni klavir
Miha Debevec – diatonična harmonika
Tomaž Rožanec – klavirska harmonika
Jean Markič – ustna harmonika
Produkcija
Gal Gjurin
Seznam skladb
CD1. (“Duša”):
1. Duša
2. In ko se vračal, boš nazaj
3. Ikar
4. Sneg
5. A me slišiš še?
6. V tišini
7. Spet doma
8. Nisem kriv II.
9. Mrak
10. Ko se tam gori olistajo breze
11. Ples v slovo
CD2. (“Telo”):
1. Sedemanajst
2. Knjiga obrazov
3. Ne razumem, zakaj
4. Glasba za film, ki ga ni
5. To je to
6. Nisem kriv I.
7. Fani
8. Ko obrneš novo stran
9. Duša in telo
10. Do neba
11. Gruvito, ergo sum
