Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe / Avstrija
Datum koncerta: 18.10.2016
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 33,00€ (v predprodaji) / 38,00€ (na dan koncerta)
Na novi koncert Scotta Hendersona v veliki hram dobre glasbe na avstrijsko Koroško, govorim o klubu Bluesiana Rock Cafe, je tokrat priromalo znatno višje število obiskovalcev, glede na klavrni obisk nastopa izvrstnega kitarskega schredderja Vinnie Moorea (UFO), ki je tu nastopil, dne 06.10.2016.
Kakšnih osemdeset obiskovalcev je tokrat z veliko radostjo pričakalo prihod enega najbolj zanimivih in najbolj markantnih predstavnikov pravoverne jazzrockovske fuzije ubranih po načelih šeststrunske teorije, podedovane iz časov slovesa velikega pionirstva skupin, kot sta Weather Report ali/in Return to Forever.
Scott Henderson je mož, ki je svoj izjemni talent, občutek, intuicijo v kitarski igri, razvil skozi kariero do takšne veličine, da je posledično povpraševanje po njegovih uslugah skokovito naraslo. Ob delovanju znotraj svoje skupine Tribal Tech, je z Zawinul Syndicate denimo izdal tri albume, nadalje igral na albumih Chicka Coree, Jeffa Berlina, Jeana Luca Pontyja, Billyja Childsa, Virgila Donatija, Dennisa Chambersa, Gregga Bissonetteja, Carla Verheyena, spisek pa se tu nikakor še ne zaključi. Na njem se najde celo sodelovanje na solo albumu Akija Rahimovskega, saj je Scott prispeval solažo na eni izmed skladb albuma »U vremenu Izgubljenih« (2007). Mimogrede na tem albumu gostuje celo Marco Mendoza, kako pa je Aki pridobil sodelovanje obeh, ve nemara Albert Einstein.
Scott ima med drugim v žepu tudi pet studijskih albumov samostojne kariere, aktualnega med njimi, to je zadnjega z naslovom »Vibe Station«, je izdal v lanskem letu. Tega je tudi izdatneje predstavil na njegovem novem obisku Bluesiane. Trio v sestavi Scott Henderson (kitara), Romain Labaye (bas kitara) in Archibald Ligonniere (bobni), je stopil na oder nekje ob pol deseti zvečer. Prihod tria je pospremilo obče navdušenje gurmanov jazz rockovske fuzije , ki so tega večera v Bluesiani družno staknili skupaj svoja čuječna ušesa ter se predali stezosledju vesoljnih improvizacij znamenitega kitarista.
Henderson je v družbi dveh vrhunsko tehnično izbrušenih tovarišev mlajše EMŠO izkaznice, preprosto in z eno besedo povedano, osupnil! V uvodni bluesovsko zacoprani točki, kjer je milo in nežno še nekako ogreval prste, je njegova igra, ki se je posluževala v improviziranju dolgih, skozi tuleči sustain efekt, zajetih tonov, odzvanjala celo primerljivo liku Jeffa Becka, Henderson pa je hipoma vzpostavil neverjeten most med kontrastnimi preskoki čutne mehkobe ter tudi robatosti ter ostrine, ki je seveda dodajala tisto všečno noto rockovske našopirjenosti. Skupina je nastop razdelila v dva dela s konkretno pol urno vmesno pavzo, ki je še kako prišla prav za ohladitev mehanoreceptorjev. Oba dela koncerta sta v dolžino odmerila po eno uro. Torej je Henderson igral skupaj dve uri. V prvem delu je impresionirala tudi izredno zabavna in hudomušna verzija Weather Report klasike Black Market, kjer je Henderson po pričakovanju prevzel nase vse Zawinulove in Shorterjeve linije ter polnokrvno zabaval publiko z brezmejnimi izbruhi improvizacijskih eskalacij soliranja po svojem šestrstrunskem čudesu. V tej točki sta dobila prostor za solaže tudi Archibald in Romain. Neverjetna večplastna tehnična, žanrska in medžanrska iztesanost nasploh Hendersona, kot tudi njegovih dveh pajdašev, ni pustila dihati prisotnim niti za hip. Nepredvidljivih obratov, večkrat ubranih popolnoma spontano, nikakor ni primanjkovalo. Solističnega napletanja je bilo zlasti v drugem delu koncerta še več, na trenutke je delovala celotna predstava, skoraj preobteženo z utrganim jazziranjem, ki se je pretežno sicer še ujel pred točko ekstremnih ekscesov, a proti koncu koncerta navkljub temu pobegnil celo v nedrja free jazza.
Henderson je na tem nastopu znova izlil samega sebe publiki. Na odru je pustil dušo in srce. V svojem popolnoma predanem, polnokrvno čutečem in intuitivnem, instinktivno surovem nastopu, je strgal najtanjšo struno na kitari in jo potem tudi sam zamenjal. Rezervne kitare namreč ni imel pri roki. Obenem je skozi nastop eden od efektov nekoliko nagajal, kar je sprožalo nezaželeni šundr v ojačevalniku, s čimer pa se je moral trio pač sprijazniti.
Bend je med drugim izvedel skladbe All Blues, nadalje dve novejši skladbi Church of Xotic Danceter Vibe Station (obe iz albuma »Vibe Station«), sledili sta tudi Actual Proof in Mysterious Traveler.Do konca nas je Henderson navduševal s svojo iskrenostjo in edinstvenostjo. Ljubitelji prave šole titanov jazzrovckovskega univerzuma, v katerem gospodari z velikimi črkami ime Scotta Hendersona, so prišli na svoj račun, kot že dolgo ne. Večer bravurozne in edinstvene interpretacije kitarske igre, oplemenitene z neverjetnim zaznavanjem vražje ritmične kinetike. Henderson je mož, ki poskrbi za predstavo, ki se hipoma obrne. Velja za glasbenega interpreta, ki se ga na koncertnih nastopih nikakor ne moreš naveličati. Izredna koncertna predstava v Bluesiani in upam, da se čim prej ponudi nova priložnost za uživanje ob koncertnih druženjih s tem izjemnim kitarskim čarodejem. Vseskozi z rokami na pravem mestu, v pravem trenutku.
Galerija slik
