Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Minnemann, Marco
Založba: Lazy Bones Recordings
Izid: year
Trajanje: 79:17
Ocena: 5/5
Marco Minnemann je še en tistih enkratnih glasbenih falotov, s katerim bi radi igrali prav vsi na tem planetu. Če bi naštevali kje in s kom vse je sodeloval Marco ali pa sodeluje v karieri, bi bilo tak spisek lažje sestaviti, če bi pričeli naštevati s kom vse Marco ni sodeloval. Naštejmo na hitro le nekaj aktualnih zadev. »Ubrisani trio« poln genialnih glasbenih zvijač The Aristocrats, nadalje je Marco del spremljevalne zasedbe Joe Satrianija (v studiu in na odrih), tako kot tudi Procupine Tree masterminda in glasbenega genija Stevena Wilsona. Pred letom dni je izdal album v sklopu avanture projekta Levin Minnemann Rudess, z eno nogo je bil skoraj že pridruženi novi član Dream Theater (na mestu pobeglega Portnoya),… Torej, če ste doslej poznali Marca Minnemanna v prvi vrsti kot bobnarskega asa, je skrajni čas, da spoznate njegovo vsestranskost. To boste najbolj pristno in iskreno začutili prav ob poslušanju njegovega novega samostojnega studijskega izdelka imenovanega »EEPS«.
»EEPS« je še en tipski dokument tega enkratnega multi-instrumentalista, komponista, aranžerja in producenta. Kako okarakterizirati album? Za »EPPS« bi lahko najlažje rekli, da je pravzaprav glasbeni konglomerat vsega preteklega in aktualnega glasbenega dela Marca Minnemanna. Na njem boste slišali prenekatero sorodnost z glasbenim značajem tistih izvajalcev, s katerimi je Marco tako ali drugače povezan in z njimi sodeluje. Možakar je na albumu »EEPS« odigral prav vse sam (bobne, klaviature, bas kitare, kitare, vzorčenje, programiranje). V celoti je sam prispeval vokale tudi vokale. Prej smo omenjali projekt LMR! Uvodna skladba Cheap As Fuck And Awsome As Hell jer pravzaprav Marcova samostojna izpeljanka skladbe Marcopolis iz albuma projekta LMR. Glede na njeno ime je jasno kdo je njen avtor. EEPS poseduje torej spreobrnjeno verzijo, spreobrnjeno do te mere, da gre pravzaprav za novo skladbo. Za njo je nastavljena skladba OC DC. Predstavljajte si pijane King Crimson osemdesetih, ki skušajo igrati eno od zgodnjih rock ‘n’ roll skladb Davida Bowie iz obdobja Ziggy Stardust ali Alladin Sane, prelito s kopreno surf zajedljivosti. Ubrisano zabavno, pobalinsko in nagajivo do skrajnosti. Za vsem se seveda skriva parodija na AC/DC.
Glasba na »EEPS« zaobjema brisanje žanrskih meja. Na albumu ni težko najti vzvodov, ki hudo vlečejo na tisto kar je počel nekoč davno tega Frank Zappa (Synthetic Swans), ali kup avantgardno podkovanih avantur, ki so v prostojazzovskih formah zbližane z artizmom King Crimson tisto kar počnejo in so počeli King Crimson s plejado vseh stranskih projektov, ki jih je dal ta bend. Da je »EEPS« pravi odsev aktualsnoti glasbene percepcije Marca Minnnemanna, ponazarjajo točke albuma, ki v komponističnem, kot tudi producentskem oziru in celov oziru samega melsoa vodilnih motivov, povlečejo na princip pristopanja Stevena Wilsona. S to razliko, ki pa je bistvena, da je Marco pravvzaprav pozitivno optimistično naravnani odsev Wilsonovega mračnjaštva in nenehnega pritoževanja. Takšna skladba je denimo When I Was Gone, ki bi lahko mirne duše izšla kot predstavitveni single albuma in doživljala krepostno rotacijo na radijskih frekvencah. Tej se pribiliža tudi Obvious (s povsem razlomljenim izhodnim delom, kakršnega bi zagotovo uporabil tudi Steve Vai). Torej po tem lahko že sklepate, da »EEPS« ni samo »pobeg« v avantgardno kompliciranje, pač pa odlično uravnotežen album, ki ga gradijo skladbe, ki v večini primerov superiorno združujejo dva elementarna pristopa glasbenega ekspresionizma. Pristop formatiranja jedrnatih motivov in razrahljanih eksperimentalnih artističnih odklopov, ki jim ne moreš nadeti žanrskega okvira, pač pa le oznako eklektični artizem. Oba pristopa sta superiorno zrasla skupaj na tem albumu. Po samorasli Minnemann recepturi. V takšnem glasbenem pleksusu bi se brez težav sporazumevali kitaristi tipa Andy Summers, David Thorne ali Robert Fripp.
Šegavo lucidna nota je obvezen sestavni del Minnemannove glasbene ekspresije. »EEPS« je potovanje skozi unikatno in samoniklo držo eklektične glasbene izpovedi popolnega svobodnjaštva, v svet unikatne glasbene fuzije, kjer besede »prepovedano« niso izumili, saj tam dejanja, ki bi zahtevala prepovedi, pač ne obstajajo. Med kar osemnajstimi skladbami novega Minnemannovega novega albuma, je integralna 11. minutni ep Sushi Cat Doll, kjer se Marco pravzaprav v enem kosu sprehodi skozi mnogo žanrov. Kot bi združil vse skladbe albuma v eno samo. Od astralno zazrtih trenutkov, kjer se preliva raba vokoderja s sintetizatorskimi pregrinjali, do nenadne vključitve »Gilmoureske« na kitarski solaži, pa simpatičnega in docela nepričakovanega simpatičnega pop rockovskega vložka, ki mu poveljuje Marcov vokal., pa znova nazaj odstrel v ezoterično plutje, ki zna vznemirit tudi ljubitelje zasedbe Porcupine Tree, medtem ko je zadnja tretjina skladbe znova rezervirana za nizanje prosto jazzovskih form. Ta skladba povzema nadvse slikovito esenco albuma »EEPS«.
Marco vgrajuje v kompaktno ogrodje skladb pretanjeno vešče atonalne linije, kar je seveda dodobra osvojil ob pajdašenju z glasbenimi komapnjoni, ki so tako ali drugače povezani s Frankom Zappo (Mike Keneally) ali/in King Crimson (Trey Gunn, Tony Levin). Odličen primer tega je skladba Painter. Seveda pa ne gre nikakor zaobiti tudi bobnanja, kjer kar mrgoli poliritmičnega cefranja znotraj skladb, kar le doprinaša k spontanem in nepredvidljivem glasbenem razvoju albuma.
Da ne bo zrasla predolga recenzija. »EEPS« je torej album, ki bo pisan na kožo prav vsem zahtevnim glasbenim sladokuscem, ki iščejo in znajo ceniti glasbeni eklektizem in artistično svobodnjaštvo, ki ne skopari z raziskovalnim eksperimentom. To je album perfektne uravnovešenosti, saj element avantgardnega glasbenega čudaštva nikjer ne nadvlada motivske kompaktnosti in definiranosti, pač pa sobivata oba elementa v zgledni simbiozi. Album je dolg skoraj 80. minut. In brez skrbi. Ne poseduje niti hipca, ki bi kradel čas. To pomeni, da je Marco izza rokava potegnil strogo prebran niz materiala izmed vsega materiala, ki ga je verjetno v tem trenutku v njegovih arhivih za pet ali šest novih samostojnih studijskih albumov. »EEPS« je album, ii ne zmore in ne zna dolgočasiti. Je iskrena in edinstvena viza v multifacetni svet glasbene genialnosti Marca Minnemanna, ki po principu D.I.Y. le potrjuje, da je Marco eden tistih redkih popolnih glasbenih magov, ki znajo in zmorejo v studiu doseči prav vse sami. Ko vam bo album enkrat zlezel pod kožo, ne bo hotel iz predvajalnika. O tem ste lahko prepričani.
Zasedba
Marco Minnemann – vsi instrumenti, vokal
Produkcija
Scott Schorr & Marco Minnemann
Seznam skladb
- Cheap as F**k and Awesome As Hell
- OC DC
- Eeps
- Live Ghost
- Soul Dance
- Obvious
- Right on Time and Out of Tune
- Sushi Cat Doll
- Sunshine
- The Split
- Painter
- Dead Ghost
- Douche
- Synthetic Swans
- When I Was Gone
- 360 Degrees (Bonus exclusive to CD)
- Talking About LMR (Bonus exclusive to CD)
- Villain Vultures (Bonus exclusive to CD)
