Elvenking – Reader of the Runes – Luna

Izdano: 11. 4. 2025 pri Reaper Entertainment
Produkcija: Damna & Aydan
Dolžina: 54:42
Zvrst: Folk/Power Metal

---

“Grandiozni zaključek trilogije”

Naši zahodni sosedje iz Furlanije – Julijske krajine so z Luno zaključili trilogijo Reader of the Runes. Na spletu sem poizkusil najti kaj več informacij o zgodbi, vendar popolnoma in absolutno brez uspeha. Predpostavljam, da je dogajanje povezano z nekom, ki zna brati rune in ponoči išče diamante. Ne vem, kako se zadeva konča, prepričan pa sem, da je zaplet vrhunski, najmanj na ravni del Georgea R. R. Martina, če že ne samega J. R. R. Tolkiena. Ko gledam tole tako zapisano, opazim, da R. R. v imenih obeh pisateljev ne pomeni nič drugega kot Reader (of the) Runes. Naključij ni!

Glasba Elvenking je kar pogosto na mojem jedilniku. Njihova mešanica različnih metalskih žanrov je zelo poslušljiva, avtorski dvojec Aydan – Damna je izbrusil svojo kompozicijsko formulo do popolnosti. Osebno so mi najbolj všeč albumi, kjer sta stopila iz svojih okvirjev, začenši s popljuvanim The Scythe iz 2007 (vpeljava death vokalov in nekaterih metalcore in nu metal elementov je hudo razkurila folk puriste). Naslednji tak je Era iz 2012, kjer se počasi vračajo k folk koreninam, vendar ne še povsem. In še moj najljubši, eden redkih albumov, ki si po mojem skromnem mnenju skoraj zasluži oceno 10/10, Red Silent Tides iz 2010 s svojim super komercialnim zvokom, lepljivimi melodijami in res čudaškimi kompozicijami.

Leta 2014 so se z albumom The Pagan Manifesto vrnili v varne vode Folk metala, ki bazira na Power metal kompozicijskih prijemih. Pričujoča trilogija je nekakšna kulminacija tega pristopa in stila, kjer se folk refreni mešajo s power in klasično metalskimi ritmi, subtilnimi dodatki violine in vedno razdvajajočim Damnagorasovim vokalom. Niso mu tuji death growli, patetični šepeti, melodične pasaže, zelo rad se poslužuje raznih variant mačo krikov.

Moram priznati, da mi je bolj všeč njihovo zgodnje obdobje, ki se zaključi z že omenjenim albumom Era. Pozno obdobje zaznamujejo vrhunski albumi, ki pa vse preveč črpajo iz istega vodnjaka idej. Kompozicije se zelo težko razlikujejo med seboj in tudi najnovejši izdelek podleže tej skušnjavi. Kot da bi znani rek obrnil v “Zaradi gozda ne vidimo dreves”. Skozi goščavo riffov, blast beatov (Symhon je res žival za bobni), violinskih poudarkov in tisočerih vokalnih stilov je težko izluščiti bistvo posameznih skladb.

Vseeno pa ima Luna na nek čuden način visoko frekvenco ponovljenih poslušanj. Celota je močnejša od posameznih sestavin (kar potrjuje mojo filozofsko tezo o gozdu in drevesih). Gre za delo dveh izkušenih avtorjev, ki se iz leta v leto, iz albuma v album lepše dopolnjujeta. Elvenking melodije lahko prepoznaš tudi v spanju, po Aydanovih trditvah jim je navdih ljudska glasba iz vseh delov sveta. In resnično lahko začutiš, da je tukaj zadaj več kot le povzemanje keltskih poskočnic na pivsko tematiko. Seveda tudi tega ne manjka, ampak skupina z zvrhano mero razčlenjenosti in natančnosti dodaja prave sestavine na prava mesta.

Izvedbe vseh glasbenikov so na vrhunskem nivoju, novi kitarist Headmatt je prinesel nekaj prepotrebne svežine v kitarske medigre. Produkcija je zelo moderna in mogoče malce preveč čista, ampak tako je to dandanašnji v metal glasbi. Kriminal bi bil, če ne omenim Lethiena in njegove violine, ki je vitalen del zvoka, odkar se je leta 2009 pridružil bendu. Odlično zna dozirati vlogo svojega inštrumenta, pogumno prevzame primat solista, kjer skladba to zahteva in se subtilno skrije v pozicijo podpornega elementa, kjer vodstvo prevzameta kitari.

Na albumu je dovolj komercialnih pasaž (Luna, Gone Epoch, The Ghosting), kot tudi power izbruhov (Season of the Owl, Throes of Atonement). Dobrodošla vrnitev v The Winter Wake (album iz 2006) čase se sliši v Stormcarrier pa še kje. Zelo dobro, čeprav ne čisto sveže.

Elvenking sem po letu 2014 malce zapostavljal, zato sem vesel, da me je “služba” recenzenta prisilila v malce podrobnejše in bolj poglobljeno poslušanje Lune, zadeva zelo paše.

Sladkorčki: Stormcarrier, The Ghosting, The Weeping

Ocena: 8/10

Avtor: Igorac

---

Glasbeniki:

Damna – Vokali
Aydan – Kitare
Headmatt – Kitare
Jakob – Bas
Symohn – Bobni
Lethien – Violina