Izvajalec: Pet Shop Boys
Založba: Parlophone Records
Izid: year
Trajanje: 51:02
Ocena: 4.5/5
Kar lep kos časa se je izlilo od sredine osemdesetih ko je ta duo eksplodiral s hitom West End Girls. In tu je še vedno. Težko bi človek še našel kakega pop dinozavra, ki je vzdržal do tega dne brez premora s konsistentnim katalogom rednih izdaj. Bodisi studijskih albumov, DVDjev, remiksov, kompilacijskih kolekcij. Nekoč je ta duo narekoval razvoj sint pop retorike, danes velja za največje guruje svojega posla.
Če je bil album »Yes« nekakšen obrat k retro iztočnicam aranžiranja in je zadovoljil zlasti Pet Shop Boys pop nostalgike – v mislih imam sentiment albuma »Very« iz leta 1993, je« Elysium« znova korak dalje, v smislu večje eksperimentalne izzivalnosti. Seveda strukturiran v tipični Pet Shop Boys maniri art synth pop elektronike, ki je vselej delovala tako privlačno in resnično, saj je združevala v pravšnjem ravnovesju velik talent genialnega komponiranja in nalezljive poslušljivosti ujetih zimzelenih melodij, podkovane s plesnimi ritmi. No slednjemu dejstvu navkljub, pa se to pot zanimivo Pet Shop Boys od tega oddaljujejo in ponujajo album večje eksperimentalne izkaznice. Zorenje obeh glasbenikov zahteva za oba v novih časih, natanko takšen tip albuma, kot je »Elysium«.
Želela sta drugačen album, album k ga bo definiral utrip izbranega studia, ki ponuja izbrani zvok. Ne kateregakoli, pač pa studia katerega lastnik je Andrew Dawson, ime povezano z Grammy nagradami in raperjem Kanye Westom. Za vse to je bilo treba odleteti pod vroče kalifornijsko sonce do Los Angelesa. Srenja priložnostnih studijskih vokalistov, spremljevalnih vokalistov, vokalistov, ki so sodelovali denimo med drugim z Adele, to so imena Julie Waters, Luther Waters, Oren Waters, Maxine Waters, je tista reč na albumu, ki mu dodaja tisti ščepec posebnosti in drugačnosti v zbirki Pet Shop Boys albumov. Gre za pevce pedigreja in karakterja. Na sceni so se pojavili še v šestdesetih, ko je bil onkraj luže popularen Motown. Je pa s Tennantom in Lowejem to pot znova cela kopica preverjenih glasbenikov, ki sodelujejo v sooblikovanju zvočno energetske podobe albuma »Elysium. Stalnica torej, ki učinkovito razširja artistični domet zvoka, ga poglablja in sooblikuje pri Pet Shiop Boys občutneje od albuma »Fundamental« (2006) dalje.
Znova ne gre brez singleov, ki so plasirani z namenom pridobitve komercialnega uspeha. Brez tega ne gre. Winner je bil izdan kot prvi single. Gre za pozitivno naravnano skladbo, tipičnega Tennantovega vokalnega šarma, ki ostaja še naprej elementarna zaščitna znamka Pet Shop Boys izraznosti. Ko smo se prej dotikali vpliva kalifornijskega sonca na zvočno krajno albuma »Elysium« (ime je dobil po krajevni oznaki kjer se nahaja Dawsonov snemalni studio), je bil izpostavljen pomen harmoniziranja vodilnega vokala z zbori spremljevalnih vokalov. skladba Hold On, pozitivna kar se da, deluje kot točka za teater mjuzikl, posebno težo in karakterni odklon na albumu, pa mu dajejo prav ti zborovki napevi. Album sicer znova ne skriva tipičnih točk preizkušenega cinizma, ki izvirajo iz angleškega črnega humorja. Odličen eksperiment, ki pije vodo v tem oziru, je »Ego Music«, ki deluje kot Tennantova parodija na samega sebe (skladba minimalizmov prefinjeno stkanih v celoto, kot je minimalna pamet poljubnega »egomanijaka«), prav tako pa je moč verze usmeriti na slehernega zvezdnika, zlati na idealnega pacienta vsakega psihoterapevta, tak bi bil z lahkoto večni otroče Axl Rose. Ta skladba poseduje blagi dotik The Human League sentimenta – mimogrede Phil Oakey se je kot posebni gost pojavil na prejšnjem albumu skupine »Yes« (2009).Vrh Tennantove teatralne komičnosti vpeljane v izročilu Pet Shop Boys retorike dosega kumulus v Invisible, še eni očitni točka samoparodije, prav tako pa več kot uspešno vztraja v sentimentu cinizma tudi Your Early Stuff, kjer je Tennant v enem od intervjujev izjavil, da opisuje skladba pravzaprav skupek upesnjenih delov stavčnih povedi taksistov, ki so od hotela do koncertnega prizorišča prevažali oba člana skupine skozi leta kariere na turnejah, zlasti to velja za obdobje osemdesetih let.
Leaving je odlični otvoritveni komad novega albuma, ki je izšel kot drugi singel. Vsebuje tipično Pet Shop Boys gravuro, markanten Tennantov vokal v centralni goriščnici s tipično barvo »fantkovsko androidnega« glasu, ki je nikakor ne moreš pogrešiti, rojene za kovanje synth pop hitov, opremljene s prelivom sintetizatorskih zaves preizkušene PSB formule. Plesni ritem prihaja pravzaprav na površje v drugem planu. Prednost prevzema spektralna krajina sintetizatorskih zaves in kot vedno Tennantov vokal. Kljub nostalgični vibraciji, ki sevajo iz verzov, je jasno že s prvi skladbo, da je »Elysium« drugačen album od predhodnika. Takoj izpostavi tisti sanjavi cerebralni moment, ki se navadno ne pne nad Pet Shop Boys singli in ki je glasbenik, da je »Elysium« album, ki zahteva več osredotočanja v poslušanju in manj površnosti. Za Pet Shop Boys album raste »Elysium« počasneje k srcu poslušalca, kot bi pričakovali. Po drugi plati pa nadaljevanje albuma z motivsko in atmosferično razgibanostjo točk potrjuje, da je prvi občutek ob otvoritvi s skladbo Leaving popolnoma pravilen. Za povprečnega Pet Shop Boys fana torej teže osvojljiv album, kot bi pričakoval.
Za vse retro nostalgike, celo tiste prave eighties PSB zakrknjence, je vredno izpostaviti skladbo »A Face Like That«. Gre v bistvu za skladbo s hit potencialom (hit potencialom ujetim v času) Le da je aranžirano prekelto podobno klasičnim hitom iz osemdesetih in začetka devetdesetih. Tipična sintetizatorska zavesa v ozadju z melosem spremljave, ki vsa hipoma pahne na album »Actually« (1987) ali »Introspecitve« (1988). S takšnimi zvočnimi rešitvami rabe sintetizatorjev sta bila Pet Shop Boys v tistem času gonilna sila, ki je narekovala razvoj elektronskega popa, danes pa takšna skladba ujeta v času deluje silno prijazno in vzbuja v prvi vrsti vse polno občutkov nostalgije.
»Elysium« se zaključi na moč intenzivno. V vrhunec zaključka ga počasi zapelje odlična senzitivna dramatična, a umirjena in kot vselej hipoma nalezljiva, Memory of the Future, s klasičnim napevom, ki ga lahko postaviš v katerokoli obdobje ustvarjanja skupine, hkrati pa z njo PSB umetelno lovijo aktualni šarm art retorike nove dobe! Bomba od skladbe in kandidat za izdajo, kot tretji hit singel albuma »Elysium«. Za njo stoji baladna Everything Means Something, ki poseduje nalezljiv refrenski napev. Odet v strukture in melos refrenskega napeva, ki bi mu zavidali celo pop rockerji Coldplay! Izredno močna skladba s komaj opaznim, nepretenciozno stopnjevanim razvojem atmosfere v refrenski krešendo z eno najlepših in najbolj smelo kompatibilnih navez kitice z refrenom na albumu. Sintetizatorska pregrinjala in dodane programske zanke, ob nekoliko potuhnjeni ritemski teksturi »ploska rok« učinkujejo celo cerebralno, sanjavo, transcedentalno, od tod možne vzporednice z novimi Colddplay (refren skladbe!!!). Album zaključi v velikem slogu še ena na moč zabavna sklada, kjer je moment plesnega disco ritma znova poudarjen, melos pa gradijo naravno zveneči elementi orkestra v ozadju spremljave. Torej diši znova po retro sentimentu. To je skadba Requeim in Denim and Leopardskin, ki vas bo za veliki finale še enkrat posrkala v svet glamourja. A tistega osemdesetih in s konca sedemdesetih. Ujeta energetska vibracija te skladba ohranja jasno prisotnost momenta nostalgije, s katero bi se kaj hitro spoprijateljil tudi brundajoči mrožek Barry White.
Kot omenjeno. Osnovni motiv je Tennantu in Loweu uspel. Postreči drugačen album. Album izpod kalifornijskega sonca, drugačnega zvoka. Album, ki ne rine v poslušalca nujno v prvi vrsti s plesnimi ritmi, pač pa za spremembo odpira več prostora gradnji vzdušja, ki temelji na subtilnem prelivu elektronskih učinkov zvočnih zank in sintetizatorskih pregrinjal, z občasnim sanjavim, celo cerebralnim momentom. Seveda pa je z nami znova nepogrešljivi Tennantov vokal, verjetno do tega dne glavna zaščitna znamka celotnega synth elektro popa.
»Elysium« postreže slikovito večplastnost med točkami kot znotraj točk albuma in silno definiranost ubranih rešitev aranžiranja in predstavlja v ustaljenem ritualu rasti artizma skupine novo razvojno točko. Pet Shop Boys potrjujejo z novim izdelkom, da jim na zrela leta ne usiha kreativne svežine in navdiha in da se skupina premika naprej in nikakor ne ustavlja. Mnogo Pet Shop Boys sodobnikov, mnogo premnogo, živi danes že več desetletij na račun stare slave. »Elysium« dokazuje, da Pet Shop Boys ne poznajo takšne patetike.
Zasedba
Neil Tennant – vokal, klaviature,, aranžmaji
Chris Lowe – klaviature, spremljvalniv vokal, aranžmaji
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Chris Athens – masterizacija
Rick Baptist – trobenta
Lizzie Randall – vokal
Alex Brown – spremljevalni vokal (8)
Carmen Carter – spremljevalni vokal (8)
Lenny Castro – tolkala (1, 9, 12)
Andrew Dawson – orkestralni aranžmaji (1, 3, 6, 8, 9, 12); programiranje (3, 5, 11); kitara (3, 6); bobni (6); klaviature (11)
Andrew Duckles – viola
James Fauntleroy II – spremljevalni vokal (1, 2)
Sam Fischer – violina
Vanessa Freebairn-Smith – čelo
Matt Funes – viola
Pete Gleadall – lprogramiranje (vse skladbe)
Endre Granat – violina
Clayton Haslop – violina
Joachim Horsley – dirigent, orkestralni aranžmaji (1, 3, 6, 8, 9, 12)
Ryan Hoyle – bobni
Dennis Karmazyn – čelo
Peter Kent – violina
Ana Landauer – violina
Tim Landauer – čelo
Victor Lawrence – čelo
Ben Leathers – orkestralni aranžmaji (1, 3, 6, 8, 9, 12)
David Low – čelo
Lisa McCormick – rog
Serena McKinney – violina
Neli Nikolaeva – violina
Vivi Rama – bas kitara (8, 12)
Mark Robertson – violina
Rob Schaer – trobenta
Sonos – spremljevalni vokal (6–8)
Jim Thatcher – rog
Adam Tressler – kitara (6, 9, 12)
Jessica van Velzen Freer – viola
David Walther – viola
Julia Waters – spremljevalni vokal (1, 2, 4, 8, 9, 12)
Luther Waters – spremljevalni vokal (8)
Maxine Waters – spremljevalni vokal (1, 2, 4, 8, 9, 12)
Oren Waters – spremljevalni vokal (1, 2, 4, 8, 9, 12)
Produkcija
Andrew Dawson & Pet Shop Boys
Seznam skladb
1. Leaving
2. Invisible
3. Winner
4. Your early stuff
5. A face like that
6. Breathing space
7. Ego music
8. Hold on
9. Give it a go
10. Memory of the future
11. Everything means something
12. Requiem in denim and leopardskin
