Fairport Convention: Full House

0 91

Datum izida: Julij 1970
Založba: Island Records
Produkcija: Joe Boyd
Dolžina: 35:08
Zvrst: britanski folk rock
Ocena: 9.5/10

Angleški folkrockerski pionirji Fairport Convention so z »Liege & Lief« (1969), mojstrovino in ključnim albumom britanskega folk rocka, uspeli doseči tudi širše občinstvo izven britanskih meja. Žal njihovo veselje ni trajalo dolgo, saj sta jih pred snemanjem naslednjega albuma zapustila tako pevka Sandy Denny kot ustanovni basist Ashley Hutchings. Dennyeva je s svojim avstralskim možem Trevorjem Lucasom ustanovila kratkotrajno skupino Fotheringay, medtem ko je veliki folk tradicionalist Hutchings ustanovil konkurenčne Steeleye Span in kasneje The Albion Band.

Preostali člani Fairport Convention so se odločili, da od tedaj naprej ne bodo iskali nove pevke, temveč si bodo glavne vokale med seboj razdelili kar vsi moški člani z izjemo bobnarja Davea Mattacksa. Kot pevec se je začel na »Full House« vse bolj uveljavljati kitrist Simon Nicol, ki je danes glavni vokalist britanskih folk rock legend. Hutchingsa je na basu zamenjal Dave Pegg brez katerega si danes sploh ni mogoče zamisliti Fairport Convention. Pegg ima danes najdaljši, neprekinjeni staž v tej legendarni skupini, obenem pa je bil kasneje, med letoma 1979 in 1995, tudi član progrockovskih ikon Jethro Tull. Pegg je bil večji virtuoz od svojega predhodnika in je na basu uveljavil tudi nekatere nove tehnike znotraj tradicionalnih folkrockovskih ritmov, obenem pa se je odlično ujel z Mattacksovim bobnarskim pristopom.

Daveov prvi album s Fairport Convention, ki je izšel leta 1970, se je imenoval »Full House« in je bil obenem poslednji za kitarskega mojstra Richarda Thompsona, ki je tedaj začutil, da je napočil čas za samostojno pot. Thompson je bil poleg violinista Davea Swarbricka soavtor vseh originalnih del na »Full House«, ki se odlikuje z izborno stopnjo virtuoznosti. Preostala dela so bila reanžirane klasike britanske tradicionalne glasbe. »Full House« je bil za britanski folk rock skorajda tako pomemben album kot predhodnik »Liege & Lief«, čeprav še danes ostaja v njegovi senci. Polovica del na albumu so predstavljale reanžirane klasike britanske ljudske godbe, medtem ko so drugo polovico predstavljale originalne kompozicije, ki so bile plod Thompsonovih in Swarbrickovih skladateljskih idej. Omenjena glasbenika sta bila tedaj brez dvoma gonilni ustvarjalni sili te kratkotrajne inkarnacije Fairport Convention.

Že uvodna, s prešernim ambientom, poskočnim refrenom in godalno-kitarskimi sladostrastji prepredena stvaritev »Walk Awhile« se je od prvega dne zapisala med Fairport Convention klasike kar pomeni, da ne sme nikoli manjkati na njihovih koncertnih nastopih. »Doctor of Physick« vsebuje mračnejšo atmosfero, predvsem na račun melanholičnih violinskih pasaž, ter poudarjene bas linije tehnično že takrat zelo dobro podkovanega Pegga ter izborne vokalne harmonije vseh štirih pevcev.

»Dirty Linen« je bila reanžirana verzija tradicionalnega folk standarda, ki so ga Fairport Convention predelali v nadvse živahen in eklektičen inštrumental z umetelnim menjavanjem med ‘električnimi’ in akustičnimi sekcijami, časovnimi prehodi ter briljantnimi violinskimi in kitarskimi pasažami, s čimer so uspešno utrli pot razvoju britanskega prog folk rocka.

Vrhunec albuma predstavlja devetminutna, eklektično-eterična mojstrovina »Sloth«. To je bil še en nazoren primer, ko so angleške folk rock ikone že ‘na veliko’ eksperimentirale s prog folk rockom, katerega so približno sedem let kasneje uspeli popularizirati njihovi nič manj legendarni rojaki Jethro Tull. Ta avtorska mojstrovina se odpre kot razmeroma nedolžna, akustično usmerjena balada z nostalgičnimi večglasji nakar se na prebrisan način prevesi v daljšo inštrumentalno sekcijo, kjer osrednjo vlogo igrajo otožne violinske pasaže, eklektični bobnarski prehodi ter kompleksne kitarske umetnine.

»Sir Patrick Spens« je z baročnimi aranžmaji zabeljena tradicionalna škotska folk balada, ki pripoveduje o hudi pomorski nesreči, medtem ko živahni inštrumental »Flatback Carper«, kateri vsebuje vrsto Richardovih specifičnih akustičnokitarskih pasaž in simbolično napoved izjemno uspešne samostojne kariere, predstavlja še eno priložnost za demonstriranje virtuoznih odlik posameznih članov angleških folk rock pionirjev.

Originalni LP bi moral vsebovati tudi reanžirano verzijo tradicionalne folk skladbe »Poor Will and Jolly Hangman«, vendar so jo tako rekoč v zadnji minuti odstranili z albuma na zahtevo perfekcionista Thompsona, kateri nikakor ni bil zadovoljen s svojo kitarsko solažo. Na ponovni izdaji »Full House« je končno mogoče slišati omenjeno skladbo v vsej njeni veličini. Kljub Richardovi hudi samokritiki, je njegova kitarska solaža ena izmed najboljših iz njegovih zgodnjih ustvarjalnih let. Tej skladbi tudi sicer ne manjka ničesar in je po kakovosti primerljiva z ostalimi deli na »Full House«.

Tradicionalna škotska folk balada »Flowers of the Forrest«, ki v besedilu zaznamuje poraz škotske vojske kralja Jamesa IV proti angleški vojski (ta zgodovinski dogodek je znan tudi pod imenom bitka za Flodden) z neutolažljivimi večglasji in otožnimi akustičnimi aranžmaji zaključi album na izrazito melanholičen način.

Kljub temu, da je »Full House« nastal v tranzicijskem obdobju, ko so imeli Fairport Convention nenehne težave z oblikovanjem stabilne zasedbe, je šlo za še eno klasiko britanskega folk rocka, ki je po kakovosti skorajda enakovredna »Liege & Lief«. »Full House« je Fairport Convention uspešno uveljavil v novi zvočni podobi – prvič brez prisotnosti ženskih vokalov kar je bil precejšen prelom z njihovimi zgodnjimi dosežki iz šestdesetih. Pobude po vrnitvi priljubljene Dennyeve, ki se je leta 1974, po občasnih gostovanjih, celo za kratek čas vrnila nazaj, zlepa niso ugasnile, vendar je bilo že od »Full House« dalje jasno, da bodo Fairport Convention od zdaj naprej izključno moški kolektiv. Po odhodu Thompsona ter njegovih kitarskih in skladateljskih vrlin, katere ni bilo enostavno nadomestiti, so pobudo pri kreativnem procesu prevzeli Nicol, Pegg in Swarbrick ter za kratek čas zakorakali v eno izmed svojih artistično najbolj zanimivih obdobij.

Avtor recenzije: Peter Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Walk A While (3:59)
2. Doctor Of Physick (3:33)
3. Dirty Linen (4:12) Medley:
– Last Night’s Fun
– Paddy On The Railroad
– Drops Of Brandy
– Poll Ha’penny
4. Sloth (9:14)
5. Sir Patrick Spens (3:30)
6. Flatback Caper (6:24) Medley:
– Miss Susan Cooper
– The Friar’s Britches
– The Sport Of The Chase
– Carolan’s Concerto
7. Poor Will And The Jolly Hangman (5:31)
8. Flowers Of The Forest (3:58)
Bonus skladbe:
9. Now Be Thankful (Mono) (2:24)
10. Sir B. McKenzies Daughter’s Lament
For The 77th Mounted Lancers Retreat From The Straits Of Loch Knombe,
In The Year Of Our Lord 1727,
On The Occasion Of The Announcement Of Her Marriage To The Laird Of Kinleakie (2:52)
11. Bonny Bunch Of Roses (10:48)
12. Now Be Thankful (New Stereo Mix) (2:24)

Fairport Convention:
Richard Thompson – vokal, električna kitara
Simon Nicol – vokal, električna in akustična kitara, bas kitara (6), električne citre (8)
Dave Swarbrick – vokal, piščal, viola, mandolina (6,7)
Dave Pegg – vokal, bas kitara, mandolina (6)
Dave Mattacks – bobni, tolkalala, harmonij (2), bodhrán (3)

 

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki