Falconer: From A Dying Ember

0 59

»From A Dying Ember« je nov izvrsten Falconer izdelek, ki bo vzradostil vse lojalne privržence te skupine. Skupina ostaja zvesta svoji glasbeni recepturi, od katere ne odstopaniti za ped. Z izidom tega albuma se je skupina tudi uradno upokojila. S herojskim zaključkom. Glorija pogumnim!”

Založba: Metal Blade Records
Datum izida: 26. 6. 2020
Produkcija: Falconer/miks & mastering: Andy LaRoque
Dolžina albuma: 46:21 min
Zvrst: Power Metal/Folk Metal
Ocena: 9.0/10


Falconer so švedski power metalci. Bolj powermetalsko od tega, kar počnej, danes skorajda ne gre. Po šestih letih, ki so se odvrtela od albuma »Black Moon Rising« (2014), se skupina torej vrača na sceno s svojim skupno devetim albumom kariere, poimenovanim »From A Dying Ember«. Vrača in s tem odhaja v penzijo! Da. Skupina je pravzaprav z izidom tega albuma obenem napovedala tudi uradno upokojitev.

Falconer so ena redkih skupin, ki skozi kariero vzdržuje relativno stabilnost. Trije člani današnje ekipe so še vedno skupaj od njene ustanovitve leta 1999. To so pevec Mathias Blad, ustanovni član, glavni komponist in kitarist Stefan Weinerhall ter bobnar Karsten Larsson. Tudi preostala dva člana kvarteta, Jimmy Hedlund in Magnus Lindhart, bivata v skupini nepretrgoma vse od leta 2004 dalje. Stabilnost je pomembna, saj je garant artistične koherence.

Praviloma je pri Falconer tako, da tisti, ki skupine ne poznajo, naključno povlečejo enega izmed devetih albumov in jim je všeč, jim bodo všeč tudi vsi preostali. To pomeni, da skupina ne odstopa od svojega začrtanega sloga in zvoka. Vsekakor se zlasti na zadnjih dveh izdelkih čuti, da je produkcija osvežena, medtem ko ostaja slog klasika. Falconer se kleno držijo svoje powermetalske recepture, v katero na eni strani dodajajo folk elemente, na drugi pa je jasno zaznavno tudi oživljanje vikinških »šeg in navad«. Komadov je dvanajst in kakšnega med njimi bi lahko tudi pogrešali, je pa zanimivo, da je v letu 2020 veliko lažje konzumirati novo izdani powermetalski album kot pred cca. petnajstimi ali recimo desetimi leti, kajti žanr je v zadnjih letih konkretno usahnil, saj je z novimi izdajami vse slabše in slabše zastopan. Zato tudi klišeji, preizkušeni, poznani in prežvečeni motivi, toliko težje zmotijo.

Falconer so skupina s svojo powermetalsko glasbeno nomenklaturo. Ob odklonih k pastoralnim in folk vključkom je tu vseskozi jasno zaznavna vikinška neomajnost, zato nosi album tudi izrazito konturo svečanosti in herojstva. Jeziček na tehtnici je specifičen, če ne kar atipičen vokalni pristop pevca Mathiasa Blada, ki je vse drugo prej kot tisto, kar si človek predstavlja pod oznako power metalski pevec. Njegov srednje intonirani, celo nekoliko mračni vokal, se pridno drži preverjenih leg, v katerem je najbolj izrazit. Pri Mathiasu ne boste našli nobenega pehanja za premagovanjem petih oktav. Prav zavoljo njegovega posebnega vokalnega pristopa so Falconer toliko bolj posebni v power metalu.

Kitarska igra je znova največja draž tega izdelka, ki ne niti za hip razočara in z njim Falconer tudi v letu 2020 kredibilno stojijo za vsem, kar predstavlja njihovo ime in glasba. Skandinavski pristop je jasen. Stari dobri HammerFall, nič manj stari dobri Nocturnal Rites, kot tudi stara dobra Narnia. Vse staro in dobro, pri čemer so Falconer izmed štirih, zadnji ujeli priključitev k power metal revitalizmu skandinavskega vala na prelomu milenijev. Dejansko ta album zveni, kot bi bil napisan dvajset let prej, le produkcija je modernizirana in dosega izredno všečno kontrastnost in zgoščenost, o kakršni so lahko Falconer pred 20 leti le sanjali.

V preverjeni recepturi žanrskega kalupa, uspe skupina še vedno priigrati dovolj idejne raznolikosti pri kreiranju vodilnih fraz, kar daje izdelku všečni element dinamike in atmosferičnih preskokov, ki zagotavljajo ljubitelju power metala, da bo užival v drama teatru. Solaže so strupeno grabežljive. Skandinavski pristop je namreč vsepoln perfekcionizma, ki ga krasita zavzeta izpiljenost šolske tehnike, podkovana z neo-klasicizmom. Na vsakem koraku. Refreni grabijo drug za drugim in album »From A Dying Ember« razvija zabavno mero grabežljivega pompa in bombastičnosti.

Ni vse igrano le na juriš! Vmes sta dodani dve svečani baladni skladbici, pa tudi dva instrumentala, medtem ko v The Rapture zaorjejo tudi blast-beati ter peklensko trzanje po strunah preko rifov, kar daje skladbi podznak black metala. Skratka. »From A Dying Ember« je nov izvrsten Falconer izdelek, ki bo vzradostil vse lojalne privržence te skupine, kot tudi sicer glavnino ljubiteljev klasičnega pristopa v heavy metala. Šestletni časovni razkorak med novim in preteklim albumom je pač prinesel vsepolno svežega idejnega čtiva, ki ga torej pooseblja »From A Dying Ember«.

Če je to res zadnji album skupine, je zares zelo dober! Herojski in srčen zaključek! Glorija pogumnim!

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Kings and Queens
2. Desert Dreams
3. Redeem and Repent
4. Bland Sump Och Dy
5. Fool’s Crusade
6. Garnets and a Gilded Rose
7. In Regal Attire
8. Rejoice the Adorned
9. Testify
10. Thrust the Dagger Deep
11. Rapture
12. The Cauldron (digitalni bonus komad)
13. Portals of Light (akustična verzija – digitalni bonus komad)
14. Long Gone By (akustična verzija – digitalni bonus komad)

Zasedba:
Mathias Blad – vokal
Stefan Weinerhall – kitara
Jimmy Hedlund – kitara
Magnus Linhardt – bas kitara
Karsten Larsson – bobni


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki