Tretja zmaga Fates Warning v Ortu! (2018)

ALEŠ PODBREŽNIK
0 26

“Če se lahko za konec poslužim malo košarkarskega jezika;  tole je bil najmanj trojni dvojček za statistični indeks 63 in bržda eden glavnih kandidatov za koncert leta.”

Lokacija: Ljubljana / Orto bar / Slovenija
Datum: torek, 23.01.2018


Skoraj šest let je že odkar so ameriški prog težkokategorniki prvič stopili na slovenska tla, pa se še danes zdi, kot da bi se to zgodilo včeraj. Takratni koncert se je namreč v spomin vtisnil kot eden boljših, kar jih je sploh bilo v Orto baru, Fates Warning pa so dokazali, da je njihov status benda, ki so ga visoko čislala in med vzornike štela celo imena kot sta Chuck Schuldiner in Mike Portnoy. Čeprav se je takrat na obrazih članov benda videlo, da niso ravno vajeni igrati majhnih dvoran tipa Orto bar pa se je Fates Warning ljubljanska publika očitno priljubil, saj je bilo to že njihov tretji obisk naše prestolnice. Kljub relativno maloštevilni publiki, vsaj za bend kova Fates Warning, večinoma sestavljene iz geriatrikov 30 plus, pa je bilo te še en čudovit večer, kot ga znajo pripraviti le kultni Američani.

Tokrat so prestižno mesto predskupine za Fates Warning zasedli italijanski progresivni metalci Methodica. Od italijanski predskupin običajno nismo vajeni ravno kakšnih presežkov kvalitete, tako da so se Methodica po tej plati pravzaprav še kar dobro odrezali. Četverka iz Verone je v dobre pol ure predstavila svojo vizijo progresivnega metal, ki se mestoma (pre)močno napaja iz korenin Dream Theater, mestoma iz modernih prog metal/rock skupin tipa Soen, večinoma pa iz neoprogresivnih zasedb tipa Marillion in podobnih, le da z nekoliko bolj »heavy« zvokom. Čez bendovo izvedbo tako ni večjih pripomb, a so Italijani precej hitro začeli dolgočasiti, kar gre pripisati prav premalo originalnemu in samosvojemu pristopu h glasbi. Vse preveč Methodica namreč zvenijo podobni svojim idolom in vse premalo sami sebi. Res pa je, da smo od naših zahodnih sosedov že slišali marsikaj mnogo slabšega.

In res je tudi, da tistega torka sploh ni bilo važno kdo na odru stoji pred deseto zvečer, ko je bil napovedan povratek legendarnih Fates Warning na naše odre. Ko nas je skupina nazadnje obiskala je predstavljala še album Darkness In a Different Light, tokrat pa so nas Fates Warning obiskali s še aktualnim, predlani izdanim Theories of Flight. Ljubljansko publiko so pozdravili z otvoritveno skladbo s tega albuma, From the Rooftops, in že s prvimi toni dali vedeti, da nas ne čaka nič drugega kot zvočna in glasbena perfekcija. Zvok je bila namreč tudi to pot naravnan naravnost vrhunsko, saj je bil odlično ozvočen prav vsak inštrument, ki je bil tudi kristalno čist in jasen. Čeprav je prvih nekaj verzov vokalistu Rayu Alderju malenkost ponagajalo, pa je že refren zvenel čudovito. Čeprav se še danes nekaj puristom toži po zgodnji časih skupine, ko so bili precej sorodni ostalim ameriškim prog/power bendom a la Crimson Glory, Queensryche in Sanctuary, pa so Fates Warning z Alderjom na osrednjem mestu še kako strahospoštovanja vreden bend.

Tega se točno zaveda poveljnik in edini originalni član Jim Matheos, izjemni kitarist, ki se je tudi tokrat povsem stoično držal na levi strani odra in se zlil s svojim inštrumentom, ki ga je ves čas igral s peresno lahkoto. Kar velja tudi za ostale člane, popolne inštrumentalne perfekcioniste, ki ne pustijo prostora za napake, a kljub temu v živo zvenijo prečudovito naravno in organsko. Od zverinske bobnarske hobotnice Bobbyja Jarzombeka, preko butajočega rožljanja bas Joeya Vere in mladega kitarista Mikea Abdowa, ki v bendu nadomešča odsotnega Franka Arestija, vse v temu bendu na odru zveni kot zlitina čiste, perfektne in brezmadežne kovine. Tega pa bend ne bi mogel doseči brez izjemnega Alderja na vokalu zaradi katerega emocionalni naboj glasbe zaživi v pravi luči. Čeprav Ray višjih leg ne zmore več doseči in se jih pravzaprav celo v celoti izogiba, pa ostaja edinstven vokalni interpret in karizmatični frontmen, ki publiki ne rabi tveziti neumnosti pa mu ta kljub temu je iz rok. Fates  Warning so se tokrat v Evropi podali na krajšo turnejo, sleherni koncert turneje pa so posneli, posnetki pa bodo uporabljeni na novem koncertnem albumu, ki naj bi izšel letos. Zato so nam Američani ponudili kar debeli dve uri dolg set, v katerem ni manjkalo niti fanovskih favoritov, niti bombončkov za sladokusce. Že na samem začetku je osrečil nadstandardni Life in Still Water, navdušil Pale Fire s spregledanega Inside Out, prepričale pa tudi novitete Seven Stars in SOS. Ker si je bend odrezal pošteno minutažo so si lahko privoščili tudi izlete, ki si jih sicer najbrž ne bi. Tako smo dobili kar dva komada epske minutaže, najprej desetminutni zalogaj The Light and Shade of Things, v nadaljevanju pa še šestnajstminutni behemot Still Remains v kateri je kitarska dvojica začarala s preprosto, a še kako učinkovito kitarsko briljanco. Na koncu rednega dela je kocine naježil še Paralles dvojček The Eleventh Hour/Point of View, po skoraj dveh urah čiste glasbene ekstaze pa so se Fates Warning pričakovano, a nič manj navdušujoče poslovili z Eye to Eye. Če se lahko za konec poslužim malo košarkarskega jezika;  tole je bil najmanj trojni dvojček za statistični indeks 63 in bržda eden glavnih kandidatov za koncert leta.

avtor: Rok Klemše
fotografije: Aleš Podbrežnik


Setlista:
1. From the Rooftops
2. Life in Still Water
3. One
4. Pale Fire
5. Seven Stars
6. SOS
7. One Thousand Fires
8. Firefly
9. The Light and Shade of Things
10. Wish
11. Another Perfect Day
12. The Ivory Gate of Dreams: IV. Quietus
13. Still Remains
14. A Pleasant Shade of Gray, Part IX
15. Nothing Left to Say
16. The Ivory Gate of Dreams: VII. Acquiescence
17. The Eleventh Hour
18. Point of View
— dodatek —
19. Throught Different Eyes
20. Monument
21. Eye to Eye

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X