Izvajalec: Fusk
Založba: WhyPlayJazz
Izid: year
Trajanje: 47:32
Ocena: 2.8/5
Moderniziranje glasbe ni prineslo novosti le skozi nove žanre, ki temeljijo na elektronski opremi, temveč so se temu primerno razvili tudi ostali žanri, tudi tisti starejši, kot je recimo jazz. Pri slednjem je imela veliko vlogo Skandinavija, ki že vrsto let velja za gonilno silo modernega jazza. Nasploh je seveda Skandinavija vedno večja glasbena sila, sploh zahvaljujoč se njihovemu šolskemu sistemu, ki spodbuja učenje prav skozi igranje inštrumentov.
Fusk je eden izmed takšnih bendov, ki se trudijo ustvarjati jazz na moderen, inovativen način, skozi nove forme, primerno 21. stoletju. Gre sicer za nemško-dansko postavo, ki poleg idejnega vodje, bobnarja Kasperja Toma vključuje še Rudija Mahalla na bas klarinetu, Philippa Gropperja na saksofonu in Andreasa Langa na basu. Pred kratkim so prek založbe WhyPlayJazz izdali svoj istoimenski prvenec “Fusk”.
“Fusk” je ob prvem poslušanju predvsem težek album. Na prvi pogled nima ne rdeče niti ne melodije, hkrati pa, če že najde nekakšen vzorec, iz tega slej ko prej zapade v freejazzovski šmorn, ki ga verjetno prenašajo le najbolj odprti jazzerji. Sem in tja, ko se bend prepusti najdeni melodiji, zapade glasba v zelo simpatično jazzovsko fuzijo, kjer seveda kot zanimiva prednjačita saksofon in bas klarinet, vendar so takšne forme preredke in preveč bojazljive, kot da glasba želi ostati pasivna, kljub velikemu pojavljanju freejazzovskih vložkov.
Ne me razumeti narobe. Nič ni narobe s free jazzom, še več, obstajajo fantastične skupine, ki free jazz predstavijo na način, da ga sprejme prav vsak. Žal pa gre pri Fusku za slab poskus nečesa novega. Pogumen, a vseeno slab. Zanimivo je, da so tisti deli, ko se glasbeniki dejansko prepustijo melodiki, preodlični, tako zaradi prej omenjene kombinacije bas klarinet-saksofon kot verjetno zaradi dobrih kompozicijskih zmožnosti Kasperja. Prav zato je škoda, da Fusk za vsako ceno leze v t.i. moderno, drugačno, alternativno formo jazza, sploh ker zavoljo te niso sposobni ustvariti zadovoljivega izdelka, kot premnogi drugi v tem žanru, ter ker so toliko boljši v akustični jazzovski fuziji oz. ustvarjanju modernih jazzovskih melodij. In to celo fantastičnih, če hočejo.
S tem je “Fusk” prevečkrat kaos, ki je prej naključno delan, kot le težko dojemljiv. Slabših delov je več dobrih, ko pa ti so, jih prehitro pokvarijo prvi, tako da tudi dobri deli zbledijo. Vsekakor se lahko nadejamo odlične glasbe, če bodo Fusk prešli na tisto, kar je na debiju dobro, ali pa le, če se držijo striktno svobodne forme jazza; vendar to mešanje melodike in antimelodike na tovrsten način je preprosto nezanimivo in neposlušljivo. Je pa res, da se bom morda občasno celo vrnil k določenim delom, tistim, ki se dejansko prilegajo drug drugemu, kajti ti predstavljajo ene boljših akustičnih jazz fuzij v Evropi.
Zasedba
Philipp Gropper – saksofon
Rudi Mahall – bas klarinet
Andreas Lang – bas
Kasper Tom Christiansen – bobni
Produkcija
Christian Betz
Seznam skladb
1. Ein Kopf Kaffe, bitte
2. The Attack of the Ãœberpea
3. Freunde der Guten Musik
4. November
5. Eins Zwei Polizei
6. Kamienna Wola
7. Chief
8. Neun Zehn schlafen gehen
9. Berliner Bratwunder
