Giuntini Project II
Izvajalec: Giuntini Project
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Ocena: 3.5/5
Po izidu prvenca “Giuntini Project I” (1994) se je Aldo Giuntini (ime si je nadel po italijanskem skladatelju klasične glasbe, živečega v prejšnjem stoletju, katerega uvrščajo med predstavnike futurizma) v letu 1995 odločil za nadaljevanje. Demo posnetki so se zdeli zelo dopadljivo Tonyju Martinu, pevcu Black Sabbath, katerih epopeja se je takrat ravno končala in oba glasbenika sta združila svoj talent.
Ni kaj! Giuntini Project je morda od vseh podobnih reči reč, ki nas najbolj približuje k Black Sabbath klasikam “T.Y.R.”, “Headless Cross” ali “The Eternal Idol”. Očitno je, da ko imaš Martina na mikrofonu težko zamočiš stvar razen, če imaš Iommijev ego in se ti zahoče eksperimentov tipa “Forbidden” (1995). Martinova prisotnost je več kot očitna na plošči, saj potrjuje njegov vpliv na njej ne le na izgled “Giuntini Project II”, pač pa potrjuje slogovna podobnost Black Sabbath klasik in tega albuma (npr. Saved By Love nosi “mid tempo beat” tipa Heaven And Hell z refrenom tipa Dying For Love), Martinov močan in neizpodbiten vpliv tudi na pisanje glasbe poznih, če mi dovolite “romantično gotskih” Black Sabbath. Martin vpije ob Giuntiniju na vso moč, vokal je pompozno melodičen, čist in sposoben nenadnih eksplozivnih variacij v različnih legah. Pesmi so raznolike, krasi jih “barroco” pristop klasicizma italijanskega kitarskega heroja, ki ne izkazuje le bravuroznosti solističnih odlik, pač pa ga krasi izreden občutek za postavitev riffa in s tem vnos pravšnje adrenalinske bombastičnosti, k čemur botruje tudi zavidljiva ostrina in navitost produkcije njegovega riffanja! Pesmi so dovršene in izredno poslušljive! Ob tem ni treba skrbeti, da je vsa stvar prekrita le v lepotno masko, kar je mnogokrat navada “italijanske površnosti”, ali plod prehitre italijanske satisfakcije v sleherni stvari. Ne! Giunitini je prepričljiv tako v svoji zunanjosti, kot tudi v svojem notranjem bistvu.
Album se v vzdušjih preveša od pristopov čiste klasike (zlasti odlična inštrumentala Spiteful Ghosts in Baghdad, ki je začinjena z orientalskimi lestvicami), do vražje hard rockerske nabrušenost obskurnega pridiha (npr. Cyberchrist), katera alternira v različnem vnosu melodike, ki zbližujejo album mestoma s klasičnimi Black Sabbath, Rainbow ali z Misha Calvinom. Aldo Giunitni dokazuje, da premore tudi italijanski hard rock produkcije velikih albumov, ki nosijo prava jeklena jajca, za kar nosi pomembne zasluge izkušeni kitarist in producent Dario Mollo.
Tale album je končno ponovno izdan! Ob izidu tretjega dela (Giuntini Project III) so se pri Frontiers Records odločili za to zelo lepo gesto, ki bo navdušila vse prave “connosieur-je” rockovskih raritet. Dejansko je “Giuntini Project II” bila doslej prava mega rariteta, izdana le v samozaložbi in ta odlični album je že dolgo tega bil tako nedostopen!
Zasedba
Tony Martin – vokal
Aldo Giuntini – kitara
Dario Patti – klaviature
Fulvio Gaslini – bas kitara
Ezio Secomandi – bobni
Produkcija
Kit Woolven & Dario Mollo
Seznam skladb
1. Sacrifice
2. Dead Ringer
3. Letters From The Dead
4. Superstitious
5. Resurrection Day
6. House Of The Spirits
7. Spiteful Ghosts
8. Cyberchrist
9. Shadowlands
10. Saved By Love
11. Too Much Too Late
12. Baghdad
13. The Evil That You Do
14. Reactor
15. Satan Rising
Trajanje albuma: 60:47