Izvajalec: Arkona
Založba: Napalm Records
Izid: year
Ocena: 3.5/5
Arkona je ruska folk/pagan metal skupina, ki že vrsto let uspešno preigrava stare tradicionalne melodije iz nekih izgubljenih časov in jih kombinira z metalskimi rifi. Goi, Rode, Goi je že njihov peti studijski album in z njim ne pokažejo tistega, kar bi si od njih želel.
Eden od specifičnih dejavnikov v glasbi Arkone je ženski vokal Mashe z nadimkom “Scream”, ki pa ji sploh ne pristoji, saj v glavnem poje s čistim vokalom, ki bi ga lahko slišali pri katerikoli folklorni skupini. Skratka, na trenutke zna biti precej nadležno, vendar pa so Arkona njen vokal smiselno kombinirali z močnejšimi moškimi vokali in občasnimi zborovskimi deli, kar nedvomno izboljša splošni učinek.
Glasbeno skušajo Arkona čim več prostora napolniti s čim večjim številom instrumentov. Temu primerno je zvok imeniten in celo impresiven, vendar pa je na trenutke vseh teh glasbil preveč in posamezni “glasovi” se utopijo znotraj te zvočne brozge, ki je bila verjetno mišljena kot nek presežek. Na podoben način so zasnovane tudi njihove kompozicije. Na trentutke jih skušajo narediti tako mogočne in udarne, da je učinek ravno nasproten. Vse, kar jim uspe je, da ti privabijo nasmeh na usta, ko se trudijo ustvariti svoj “epski” zvok.
Nič ne rečem, vsi so dobri glasbeniki, vendar to tokrat ni dovolj. Vzorci, kjer se veseljaški folk motivi pomešajo s trdimi metalskimi rifi, epskim in mračnim uvodom pa praviloma sledijo metalski deli, so sicer dobri, vendar niso smiselno sestavljeni. Posamezne sestavine se morda celo zdijo prave za odličen album, a kaj ko Arkona ne znajo ustvariti pravega vzdušja. Ko se človek vživi v kakšen bolj ambientalen del, Arkona oddrvijo v “pijansko” veseljačenje na harmoniki ali kakšnem drugem tradicionalnem instrumentu. Posamezni deli znajo biti odlični, vendar pa niso najbolj vešče sestavljeni.
Morda se komu zdi, da sem bil preveč kritičen, a preprosto se mi zdi, da Arkona ne ponudijo tiste prave stvari. Bolje bi bilo, če bi se bolj osredotočali na atmosfere, kot pa da skušajo čim več vplivov in instrumentov nametati skupaj. Sicer sem ljubitelj hitrih preskokov iz ene atmosfere v drugo, a pri Arkoni preprosto ne deluje, ker se veliko stvari zdi tako umetno kreirano.
Goi, Rode, Goi vsekakor ni nič posebnega. Arkona doprinesejo zanimive stvari v folk/pagan metal žanr, vendar pa kompozcije niso dovolj močne. Na trenutke znajo biti še kar zanimivi, vendar pa v glavnem prehitro skačejo iz enega dela na drugega in nam ne pustijo uživati v tem, kar so ustvarili. Album je sicer zelo ambiciozno zastavljen, zato je še večja škoda, da kot celota ne deluje najbolje. Na trenutke izvrsten, spet drugič pa skoraj smešen. Vsekakor se zadevo splača preizkusiti in najbolje, da presodite sami.
Zasedba
Masha “Scream” – vokal
Sergei “Lazar” – kitare
Ruslan “Kniaz” – bas
Vlad “Artist” – sintetizatorji, bobni
Gostje:
Vladimir “Volk” – flavta, piščali (“Korochun”); Vladimir Cherepovskiy – piščali, flavte, ocarina; Ilya “Wolfenhirt” – zbor; Aleksandr “Shmel” – zbor; Aleksandr “Olen” – harmonica; Erik Grawsio – vokal (“Na Moey Zemle”); Jan Liljekvist – violina, flavta (“Na Moey Zemle”); Baalberith – vokal (“Na Moey Zemle”); Sadlave– vokal (“Na Moey Zemle”); Peter – vokal (“Na Moey Zemle”); Edgar “Zirgs” – vokal (“Na Moey Zemle”); Kaspars – dude (“Na Moey Zemle”); Heiko Gerull – vokal (“Na Moey Zemle”); Joris “Boghtdrincker” – vokal (“Na Moey Zemle”); Mark “Splintervuyscht” – vokal (“Na Moey Zemle”); Dmitriy “Vetrodar” – mandolina (“Nebo Hmuroe, Tuchi Mrachniye”)
Produkcija
Arkona
Seznam skladb
1. Goi, Rode, Goi!
2. Tropoiu Nevedannoi
3. Nevidal
4. Na Moey Zemle
5. Pritcha
6. V Tsepiakh Drevney Tainy
7. Yarilo
8. Liki Bessmertnykh Bogov
9. Kolo Navi
10. Korochun
11. Pamiat
12. Kupalets
13. Arkona
14. Nebo Hmuroe, Tuchi Mrachniye
