Gong: The Universe Also Collapses

0 629

Gong z »The Universe Also Collapses« vnovič dokazujejo, da tudi brez Daevida Allena ostajajo progresivnorockovska velesila. Najnovejša studijska poslastica je primerljiva z njihovimi najboljšimi dosežki v obdobju »Radio Gnome Invisible« trilogije.

Datum izida: 10.05.2019
Založba:  Kscope
Produkcija: Gong
Dolžina: 43:01
Zvrst: progressive rock/space rock/Canterbury scene
Ocena: 9/10

»The Universe Also Collapses« je drugi album legendarnih progrockovskih titanov Gong po smrti njihovega ustanovitelja Daevida Allena, ki se je leta 2015 preselil v ‘višje astralne sfere’, in skupno njihov petnajsti studijski dosežek. Predhodni album »Rejoice! I’m Dead!« (2016) je še vseboval nekaj posthumnih posnetkov Allenovega glasu, medtem ko je »The Universe Also Collapses« prvi Gong dosežek, ki ne vsebuje nobenega posthumnega prispevka nepozabnega ‘dedka’ vesoljskega rocka.

Gong pod vodstvom Allenovega naslednika Kavusa Torabija (Knifeworld, Cardiacs) na kitari in glavnem vokalu, kateremu delajo družbo še Dave Sturt (Jade Warrior) na basu, Fabio Golfetti (Violeta de Outono) na kitari, Ian East na saksofonu/flavti ter Cheb Nettles na bobnih, so tudi na »The Universe Also Collapses« nadaljevali s poustvarjanjem klasičnega spacerockovskega zvoka iz zlate Gong ere v sila všečni, ‘retro’ produkcijski izvedbi. Vsi našteti glasbeniki so izkušeni mojstri svojih inštrumentov, ki so z Allenom igrali na njegovem poslovilnem albumu »I See You« (2014) zato dobro vejo, kako poustvariti klasični Gong iz prve polovice sedemdesetih let tudi v drugem desetletju novega milenija.

Na albumu so resda ‘samo’ štiri skladbe vendar je uvodni ep »Forever Reocurring« dolg več kot dvajset minut s čimer je nadaljše delo v dosedanji Gong zgodovini. To ambiciozno stvaritev bi se lahko označilo za vrhunec tega dosežka in nekakšen kolaž najboljših skladateljskih idej ob zelo dobrem obujanju klasičnega ‘Radio Gnome Invisible’ zvoka. Skoraj vse kar je odlikovalo klasične Gong je tu; psihadelični aranžmaji, razgrete, pogostokrat nepredvidljive inštrumentalne improvizacije, nekateri ekscentrični zvoki, občasni orientalski ritmi, zgrajeni na pentatoničnih lestvicah, jazzfusionistični trenutki ter ustrezno ‘zatripan’ vokal.

Torabi sicer ne poseduje Allenove karizme, niti se ne trudi s podobnim humorjem, kaj šele, da bi v besedilih skušal posnemati svojega pokojnega vzornika. Kljub temu se njegova barva glasu, ki vsebuje nekaj sorodnosti z avstralskim mojstrom spacerockovskega manevriranja, zelo ugodno zlije z zvočno podobo novih Gong. Ian East s svojimi saksofonskimi vložki občasno pridoda tudi nekaj jazzovskih elementov, katere so sicer Gong potencirali do popolnosti v drugi polovici sedemdesetih, nedolgo po Allenovem (začasnem) odhodu. Struktura tega epskega spacerockovskega tripa se nenehno spreminja in barvite inštrumentalne sekcije so odigrane z izjemnim žarom ter virtuoznostjo zato se ga lahko brez slabe vesti označi za vrhunec celotnega albuma.

Le nekaj več kot dve minuti dolgi »If Never I’m and Ever You« je kratek, a zabaven eksperiment na presečišču space rocka in psihadeličnega popa. Trinajstminutni »My Sawtooth Wake« predstavlja novo vesoljsko pustolovščino s transcedentalnim ambientom, obilnimi improvizacijami na saksofonu, eksperimentiranjem s kitarskimi efekti ter neobičajno udarnimi bobnarskimi kanonadami. Gong ne bi bili Gong, če ne bi poskrbeli za vsaj eno kaotično sekcijo z nekoliko paranoičnimi večglasji, divjimi saksofonskim meandri in nenavadnimi ritmičnimi preobrati, ki izpade kot produkt popolne spontanosti. Zaključni podvig, »The Elemental«, je za običajne Gong razmere na trenutke že skorajda komercialno usmerjena stvaritev z občasnimi veselimi aranžmaji, ploski rok in razposajenim refrenom, a še vedno dovolj eklektična in ritmično nepredvidljiva, da bo všeč vsem ljubiteljem njihove klasične ere.

Gong z »The Universe Also Collapses« vnovič dokazujejo, da tudi brez Daevida Allena ostajajo progresivnorockovska velesila. Najnovejša studijska poslastica je primerljiva z njihovimi najboljšimi dosežki v obdobju »Radio Gnome Invisible« trilogije, čeprav po vsebini besedil sodeč ne vsebuje klasične Gong mitologije. Po prav tako na moč všečnem predhodniku to sicer ni več kdo ve kakšno presenečenje, vseeno pa je zelo malo primerov, da bi skupina z niti enim originalnim članom posnela album, ki bi tako posrečeno spominjal na nekatere njihove najbolj imenitne dosežke. Gong so imeli v svoji pestri zgodovini cel kup odličnih zasedb, toda le malokatere je bila tako izjemno tehnično podkovana kot trenutna verzija te legendarne skupine. »The Universe Also Collapses« je album, katerega bi gotovo ‘požegnal’ tudi Allen, če bi bil še živ.

Avtor recenzije: Peter Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Forever Reoccurring (20:37)
2. If Never I’m and Ever You (2:27)
3. My Sawtooth Wake (13:14)
4. The Elemental (6:43)

Gong:
Kavus Torabi – vokal, električna in akustična kitara, harmonium
Fabio Golfetti – kitara, spremljevalni vokal
Ian East – sopran, bariton in tenor saksofon, flavta, bas klarinet
Dave Sturt – bas kitara, sintetizator, spremljevalni vokal
Cheb Nettles – bobni, klavir, Theremin, spremljevalni vokal

 

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X