Gongmaison: Gongmaison

0 107

Datum izida: 1989
Založba: Demi Monde
Produkcija: Harry Williamson
Dolžina: 55:39
Zvrst: Canterbury scene/progressive rock/space rock
Ocena: 8/10

Gongmaison je bila kratkotrajna frakcija legendarnih Gong pod vodstvom avstralskega glasbenega ekscentrika Daevida Allena, katera je obstajala samo eno leto preden se je Allen odločil, da je naposled napočil časa za vrnitev k pravemu imenu svoje legendarne skupine. Gongmanison so posneli samo en studijski album, »Gongmaison«, ki je bil drugače usmerjen od katerega koli Gong albuma pod Allenovim vodstvom in je ponekod vseboval nekatere netipične elemente dancea in house glasbe. Kdor je poznal Allenove pretekle glasbene projekte ob tej nenadni, kratkotrajni glasbeni transformaciji niti ni bil pretirano presenečen, saj je občasno še vedno vzdrževal stike z eksperimentalno trance skupino System 7, katero sta vodila nekdanja Gong člana, kitarski virtuoz Steve Hillage in njegova partnerka Miquette Giraudy.

Od Allenove stare klape iz sedemdesetih je bil na »Gongmansion« prisoten samo francoski pihalist Didier Malherbe, medtem ko so preostali glasbeniki prišli z ‘različnih vetrov’. Med njimi je izstopala pevka Turiya ‘Wandana’ Bruce, ki je s svojimi vokalnimi zavijanji nadomestila odsotno Gilli Smyth. »Flying Teacup« se odpre z Daevidovo psihadelično zgodbico o leteči šalici čaja, sorodnici letečega čajnika iz njegovih preteklih glasbenih odisejad, čemur sledijo elektronski trance ritmi z repetativnimi vokalizacijami. Skladba »’1989’« z Malherbejevimi saksofonskimi aranžmaji ‘stare francoske šole’, kljub ritmični zabeli z vplivi reagge glasbe, na trenutke spominja na klasične Gong. K temu občutku pripomore še satirično besedilo in britje norcev iz tedanj družbenih razmer v značilnem Allenovem slogu.

»Titti-Caca«, ki vsebuje tudi nekaj elementov irskskega folka in svetovne glasbe, vsebuje nabrite violinske aranžmaje v domeni Grahama Clarka, vokalna mantranja in iskrive pasaže na flavti. Na kratkem inštrumentalu »Tablas Logorythmique« se Shamal Maitra na tablah prelevi v Triloka Gurtuja. Eklektični eksperiment »Negotiate« vsebuje izjemno lepe simfonično-akustične aranžmaje, medtem ko Allen skrbi za nove vokalne norčije in prek šaljive melodije z rahlim country pridihom vnovič poskrbi za dobro zabavo. Neobičajno lep, akustičen zaključek, s spremljevalnimi vokalnimi harmonijami, predstavlja enega izmed redkih, izrazito subtilnih trenutkov Allenovi glasbeni karieri.

»We Circle Around«, kjer se križajo elementi housea, folka in dancea, vsebuje gostujoči spremljevalni vokal nekdanjega Hawkwind pevca in poeta Roberta Calverta, še ene legende spacerockovske scene, ki se je poslovila mnogo prezgodaj. CD verzija »Gongmaison« v obliki bonus skladbe vsebuje tudi razvlečeno verzijo dance standarda »Flying Teacup (Silly Mix)«, ki je bila ustvarjena za klube z elektronsko glasbeno ponudbo.

»Gongmaison« je bil z občasnimi dance in house elementi neobičajen eksperiment v Allenovi izjemno pestri glasbeni karieri, vendar je bil album še vedno slogovno dovolj raznovrsten, da je vreden bolj uglednega mesta znotraj Gong diskografije kot mu ga nekateri namenjajo. Zaradi svoje radikalno drugačne glasbene usmeritve ob izidu ni pretirano navdušil spacerockovskih ljubiteljev klasičnih Gong, medtem ko je bil za nove generacije mladih house in trance ‘zadetkov’ preprosto premalo komercialno zveneč. Potem, ko je Pierre Moerlen (začasno) upokojil svojo verzijo Gong ni bilo več ovir, da Allen, ki je vselej rad eksperimentiral z novimi glasbenimi vplivi, ne bi obudil klasičnih, psihadelično-spacerockovskih Gong pod njihovim pravim imenom, ki so z albumom »Shapeshifter (1992) nadaljevali »Radio Gnome Invisible« mitologijo ter dogodivščine antijunaka z imenom Zero the Hero.

Avtor recenzije: Peter Podbrežnik

 

Skladbe:
1. Flying Teacup (5:25)
2. 1989 (4:22)
3. Titti-Caca (10:10)
4. Tablas Logorythmique (1:10)
5. Negotiate (13:45)
6. We Circle Around (4:58)

Bonus skaldba na CD verziji:
7. Flying Teacup (Silly Mix) (15:49)

Gongmaison:
Daevid Allen – kitara, vokal
Turiya “Wandana” Bruce – vokal (1,3,5,6), harmonium
Harry Williamson – klaviature, kitara in vokal (2), aranžer (5), producent
Didier Malherbe – saksofon, flavta
Graham Clark – violina
Conrad Henderson – bas kitara
Shamal Maïtra – tabla, tolkala

Gostujoči glasbeniki:
Robert George – cimbale (5)
Jenni Rodger – spremljevalni vokal (5,6)
Robert Calvert – spremljevalni vokal (6)

 

 

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki