Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Kompleks / Ravne na Koroškem / Slovenija
Datum koncerta: 22.10.2010
Število obiskovalcev: 15
Cena karte: 5,00€
Grega Habič! Jeseniški kitarski virtuoz, glasbeno kreativni genij sebi lastnih glasbenih nazorov in izrazoslovja. Mož, ki je v lanskem maju izdal nov samostojni studijski album, skupno tretji po vrsti in naslovom “Self Destruct Sequence” (2009, RockLine recenzija TUKAJ), je potreboval kar nekaj časa da se ojunači, zbere spremljevalno ekipo in krene na pot obiskovanja koncertnih odrov.
Grega je glasbenik, ki široko izstopa iz povprečja kot ga premore Slovenski glasbeni svet z vsemi hudo šolanimi glasbeniki. Je popoln unikat, vzet iz vesolja. Nihče mu ni podoben. Zato ni bilo lahko sestaviti ekipe, ki bi lovila Grego na odru. In vendar. Če pridobiš v ekipo kitarskega virtuoza kot je Klemen Gasar (Game Over), pa bobnar Blaž Soklič (Game Over, Dusk Delight), klaviaturist Robert Humar in čudodelnik na bas kitari, komaj 23 letni Matej Sušnik (MetalSteel, solo), si ustvaril tako rekoč super skupino, ki ji, na žanrskem polju katerega skupina goji in razvija, ni para v Sloveniji. Super skupino, ki je opremljena ne, da osvoji zgolj simpatije slovenskih odrov, pač pa simpatije celega sveta! Če banaliziram je Grega Habič slovenski odgovor na podobne izpeljanke instrumentalnega kitarskega rocka a la Paul Gilbert Band, Devil’s Slingshot (MacAlpine / Sheehan / Donati), Hrvat Damir Šimič Šime in raje ne naštevam naprej… Grega je perfekcionist, ki pa razvija svoj pristop in gazi svojo špuro.
Takšne dogodke je treba visoko pozdraviti in se jim prikloniti. Ne nazadnje je instrumentalni rock na Slovenskem še vedno v porodnih povojih. Tu so Uroš Planinc Group, potem pa je reč bolj ali manj zaključena. Skladno se tem je borno tudi zanimanje Slovencev za tovrstno glasbo, kar je odraz našega lastnega mačehovstva do naprednih oblik rock in pravzaprav lastne glasbene ozkoglednosti, ki ji očitno ne bo konca, dokler se ne zruši človeška civilizacija.
Grega Habič Band so se na krajši oktobrski turneji ustavili tudi na Ravnah na Koroškem. Do 20 minut preko desete zvečer je v dvorani sedelo vsega 10 ljudi. Prišteješ še oba tonska tehnika in jih dobiš 12. Organizator koncerta – neuničljivi metalski entuziast Tilen Hudrap, nadalje menedžer skupine Grega Habič Band, dva novinarja, fotograf, oba tonska tehnika. Le preostalih šest v klubu je bilo pravzaprav mogoče šteti za prave obiskovalce koncerta. Kako mizeren odnos javnosti. Hkrati s tem je bilo ugotovljeno, da je bilo oglaševanje tega nastopa na Štajerskem in Koroškem koncu silno skromno, pravzaprav ga ni bilo. Istočasno kot koncert Grege Habič Banda, pa so se odvijale še nekatere lokalne veselice in lokalno prebivalstvo je očitno raje nagibalo vrčke alkoholnih likvorjev v že preverjenoih lokalnih beznicah, ob spremljavi standardno “veleumnih” dosežkov “artizma” slovenskih kvazi rokovnjačev zabavne glasbe. Skratka klavrna podoba.
Grega Habič Band so v slogu velikih profesionalcev odmislili dejstvo, da igrajo v prazni dvorani in usekali na polno. Zmes nažigaških metalskih riffov in plutja od melodične perfekcije preko intenzivnih jamm prepletov na liniji Habič – Gasar, do nenadejanih prelomov Blaža Sokliča, je ob vplivih in odlični podkovanosti z jazz vižami, pritajeno vtkanimi v hrupno izročilo navitega sekanja, jemalo dih.
Gasarju je Habič dovolil, da se razmahne tudi sam na dve točkah in pokaže svoje veščine. Roko na srce. Grega Habič je kitarist, ki bi ga želel vsakdo imeti v skupini. Ne bom se zlagal niti če rečem, v kolikor je Grega prva izbira poljudne skupine, je Klemen takoj za njim. Druga izbira! Tu je Matej Sušnik, mladenič, ki je pripravil vse potrebno za svoj samostojni studijski prvenec. Ta bo izšel še pred iztekom tega leta. Grega mu je ponudil možnost, da ga predstavlja na odru te mini turneje in Dr. Bass je bila Matejeva solo avantura. Matej je spravljal v dobro voljo prisotne z implantacijo Billy Jean basovske linije Michaela Jacksona in odlično prirejeno Zdravljico za bas kitaro unikatnega kova specialitete a la Matej Sušnik. Brez razgibanega in adventivnega bobnanja Blaža Sokliča, izkušenega matadorja bobnarskih utrdb seveda ne bi bilo nič, ambientalno ozadje pa je vehementno pokrival z razgibano rabo klaviatur še en glasbeni mojster – Robert Humar. Skratka uživali smo vsako sekundo te briljantne zmesi unikatnega izrazoslovja, spontanosti, šok terapije in vrhunske eksekucije, v kateri ni manjkalo vratolomnih akrobacij in virtuoznih čarovnij – tudi takšnih na videz in uho nepremostljive narave sosledja najbolj kompleksnih tonalitet. Fantje so večinoma predstavljali material aktualnega studijskega albuma”Self Destruct Sequence” (2009), vanj pa pomešali tudi material prejšnjih dveh studijskih albumov “Catharsis” in “Rebirth”. Intenzivno predstavo so zaključili z Neil Youngovo Rockin’ In The Free World, po vzoru metode Joe Satrianija. Vodilni vokal je vodil Matej Sušnik v tej skladbi. Prste za polizat!
Skratka, vsi gurmani na Štajerskem in Koroškem, so tega dne zamudili vrhunski koncert. Pravzaprav za nič denarja. Spili bi pivo in si odprli oči. A upanje umira zadnje. Naslednji dan je čakal skupino nastop v ljubljanskem Orto baru, slovenskemu občinstvu pa je bila tako ponujena še ena priložnost, da se oddolži za svoj izvirni greh!
fotografije: Aleš Podbrežnik (razen fotografij št. 25 & 26.: Robi Lipej)
Setlista
1. Intro 2. Razor’s Edge 3. Voodoo Sex Thing 4. Alyx 5. Self Destruct Sequence 6. Beyond Redemption (sample 1) 7. Scars 8. Dr. Bass 9. Io 10. A Little Love Song 11. Crying Out Loud 12. Catharsis (sample 2) 13. Magid Fingers 14. Rebirth 15. Revolution (sample 3-4) —dodatek— 16. Through The Gates Of The Unknown 17. Rockin’ In The Free World
Galerija slik
