Helloween, Stratovarius in Pink Cream 69 v Kaufbeurenu na sledi glasbene kariere Andija Derisa (2011)

0 7

Lokacija: Kaufbeuren / All Kart Halle / Nmčija
Datum: 11.02.2011


Dan po münchenskem koncertu Acceptov (reportaža tukaj) se je v zgolj devetdeset kilometrov oddaljenem Kaufbeurnu odvijal še en velik heavy metal dogodek – v tamkajšnji dvorani Allkarten Halle so nastopili Helloween z močno turnejo. Pravšnji razlog za podaljšanje nemške ekskurzije, dopoldansko križarjenje po centru bavarske prestolnice in seveda oblajanje vseh trgovin z albumi. Popoldanski prihod v Kaubeuren je razkril, da mestece v velikosti Kranja, ki ga na zemljevidu najdemo JZ od Münchna, ponuja zares prijetno staro mestno jedro, kjer si človek z lahkoto spočije dušo in telo.

Helloween so na evropskem delu turneje nastopali s Stratovarius in Avatar, za domači del turneje pa so izbrali mnogo atraktivnejši “support”. V vlogi prvega predvozača so nastopili Pink Cream 69, heavy rockerji iz Karlsruhea, kjer je svojo kariero začel nihč drug kot Andi Deris, že več kot poldrugo desetletje prvo grlo Helloweenov. Tako se je sama po sebi ponujala priložnost nečesa velikega, namreč Derisa na odru z nekdanjimi kameradi prepevajoč katero izmed klasik prvih treh albumov, kolikor jih je pred odhodom posnel s Pink Creami. Podobno ekskluzivna je bila Helloween “Gambling with the Devil” turneja 2007, ko so Bučke naokoli pohajkovale z Gamma Ray, tako da se jim je pri nastopih na odru redno pridruževal legendarni Kai Hansen, nekdanja gonilna sila in osrednji motor banda.

Že Pink Cream 69 so kot domače ime pod oder prepolovljene Allkarten Halle pritegnili ogromno maso ljudi in točno ob osmih začeli s svojo predstavo. Večer so otvorili z novo skladbo Children Of The Dawn in se že uvodoma predstavili kot čvrst dobro uigran kolektiv, čeprav so nastopili brez stalnega kitarista zadnjih let Uwea Reutenaureja, ki je bil zaradi osebnih obveznosti celotno mini turnejo primoran izpustiti, v njegove škornje pa je skočil Axxxis kitarist Marco Wreidt. S skladbo Do You Like It Like That so se Nemci začeli obračati v smer svojih zgodnejši del, čeprav je na mestu frontmana še vedno vztrajal David Readman. Ta je z energičnimi vložki in smrtonosno eksekucijo z vsakim naslednjim gibom dokazoval, da mu je bila frontmanovska kariera položena že v zibelko, tudi vokal mu zaenkrat še vedno služi v vsej svoji igrivosti. Če k temu dodamo še zanesljivo inštrumentalno podlago in značilno večglasno prepevanje v štiklcih Talk To The Moon ali Shame dobimo potrdilo, da so Pink cream 69 tudi v letu 2011 še kako aktualna odrska atrakcija. Tempo je naraščal, svojo najvišjo točko pa dosegel s še eno klasiko Keep Your Eye On The Twisted, in čeprav nismo doživeli tako pričakovanega Derisovega gostujočega povratka k nekdanjim kolegom, lahko uvodni nastop večera označimo zelo pozitivno.

Drugi po vrsti so nastopili Stratovarius, ki so v Ljubljani pred dvemi tedni pustili bled vtis, k čemur je levji delež prispeval vokalist Timo Kotipelto, ki je deloval popolnoma razglašeno. Finski power metal velikani so predstavili znan repertuar, že leta ogrodje njihovih nastopov, in se z veliko žlico zanašali na tega dne dobro razpoložene in številčne obiskovalce, saj so z glasnim prepevanjem in odobravanjem Fince vzeli za svoje ter olajšali delo že omenjenemu Kotipeltu, ki ni potreboval pretiranih vokalnih ekstrad. Frontman se je predstavil v boljši luči kot pred dnevi, prehlad je očitno stvar preteklosti, čeprav njegova vokalna moč in intenziteta nista več na nivoju iz zlatih Stratovarius let. Nastop je minil v znamenju značilnih solo izletov Jensa Johanssona na klaviaturah in nezmotljivega kitarskega tehničarja Matiasa Kupianinena, pri katerem bi še največji dlakocepci ne znali slišati napačno odigranega tona. Napevi Speed of Light, Forever ali Black Diamond so poželi glasne salve navdušenja in s tem finske power metal protagoniste še enkrat utrdile kot kredibilne naslednike bogate Tolkkijeve zapuščine.

Med pripravo odra na finalno dejanje je bila ogromen zastor z naslovnico aktualnega Stratovarius ploščka “Polaris” še vedno v preži, zato je šele njegova odstranitev tik pred začetkom Helloween šova razkrila velikost odra, ki se je bohotil daleč v globino. Kompozicijo odra je tako kot že v Ljubljani lepo dopolnjevala vrteča konstrukcija z motivom najnovejšega ploščka Helloweenov “7 Sinners” nad bobnarskim setom in zaradi ogromnih dimenzij odra všečno polepšala njegov izgled.

Ker sem Helloweene na aktualni turneji gledal že v tretje in ker igran repertuar od koncerta do koncerta ne varira, mi je bila edina večja neznanka, kako se bo domača publika odzvala in sprejela band na novem obisku Kaufbeurna. Že prvi takti komada Are You Metal?, in glasen odziv publike so napovedovale peklenski večer! Vsi od mlajše generacije do tistih, ki Bučke spremljajo že od sredine osemdesetih (v nemškogovorečih deželah je starost koncertnih obiskovalcev mnogo višja kot pri nas) so zapadli v koncertni trans in fanovsko sodelovali, dihali skupaj z bandom in ga vzpodbujali, motivirali. Neakustična dvorana, prvenstveno namenjena go kart dirkam, je v trenutku postala huronsko glasna, iz relativno mrzlega prostora pa se je temperatura segrela do točke, ko smo morali za preživetje začeti dihati na škrge! Znani napevi so si sledili eden za drugim, kitarski trojček Weikath / Gerstner / Grosskopf in Andi Deris pa so narekovali šov in se šopirili s svojimi vragolijami. Izkušeni glasbeniki so v tem pravi profesionalci in znajo fane kaj hitro oviti okoli svojega prsta, četudi na račun hitro iztekajoče se minutaže. Nadpovprečno dimenzijo odra so v trenutku osvojili, si ga z akrobatskim menjavanjem položajev podredili in s tem prestali še en test, na katerem premnogi glasbeniki popadajo kot domine. Eagle Fly Free, March Of Time in I’m Alive so zanetile pravi požar, topel sprejem najnovejših skladb tipa Where The Sinners Go in World Of Fantasy pa je črno na belem dokazal, da je ljudska množica tudi album “7 Sinners” vzela za svojega.

Uigranost Bučkam ne povzroča nobenih težav, njegova eminenca Michael Weikath in Sascha Gerstner sta strumno in brez težav obvladovala vse pasti koncerta, ritem mašinerija z Markusom Grosskopfom na bas kitari in Danijem Löblejem na bobnarskem stolčku pa že tako velja za eno najboljših v nemški heavy metal šoli. Podobno kot že v Ljubljani in Zagrebu je prebliževanje koncu koncerta prinašalo vse več nagovorov in s tem lično prikritih premorov, kjer je do sape v prvi vrsti prišel Derisov vokal. Ta je deloval relativno sveže zanesljivo, element sentimentalnosti, podprt z Derisovi gibi pa je kot vselej skrbel za navlaženost prisotnega ženskega občestva. Zimezelene melodije prve in druge izdaje Keeperja so dominantno zaključile dobro uro in pol dolgo druženje, za grenak priokus pa je poskrbelo neigranje starošolske klasike Ride The Sky. Čemu, vedo povedati zgolj Helloween, nažalost pa smo ravno sedaj naleteli na silno redko situacijo, ko je bila nemška publika napram večini ostalih datumov turneje prikrajšana.

Potegnjena črta pod koncertom je dala enake zaključke kot že v Ljubljani. Kdor se je prišel na koncert sprostit in uživat, je dobil pošteno dozo Helloween cirkusa, kdor pa je na drugi strani prišel iskat dlako v jajcu, jo je zagotovo tudi našel. A eno je gotovo. Številčna klena publika je s peklenskim ritmom sooblikovala koncertno izkušnjo mnogo bolj doživeto, kot to uspeva slovenski ali hrvaški. Zato se splača hoditi na koncerte v Nemčijo. In zato je bil tudi drugi del nemške Rockline odisejade označen za zmagovalnega!

avtor: Urban Bolta
fotografije: Aleš Podbrežnik

HELLOWEEN:
1. Intro(AC/DC – For Those About to Rock/Happy Happy Halloween/Who is Mr.Madman?)
2. Are You Metal?
3. Eagle Fly Free
4. March Of Time
5. Guitar intro (Sascha)
6. Where The Sinners Go
7. World Of Fantasy
8. Drum solo
9. I’m Alive
10. Forever And One
11. Handfull Of Pain
12. MEDLEY: – Keeper Of The Seven Keys – King Of A Thousand Years – Halloween
13. I Want Out
—dodatek I.—
14. Future World
—dodatek II.—
15. Dr. Stein

STRATOVARIUS:
1. Hunting High and Low
2. Speed of Light
3. The Kiss of Judas
4. Winter Skies
5. Darkest Hours
6. Deep Unknown
7. Phoenix
8. Move The Mountain
9. Paradise
10. Black Diamond

PINK CREAM 69:
1. Children of the Dawn
2. Do You Like It Like That
3. No Way Out
4. Talk To The Moon
5. Shame
6. Lost In Illusion
7. Seas Of Madness
8. Keep Your Eye On The Twisted


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki