Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: No Rules
Založba: Front Rock Records
Izid: year
Trajanje: 36:14
Ocena: 4/5
Tretji studijski album Tuzelskih slečenih rock n’ rollerjev No Rules je album , kjer je skupina usmerila svojo dejavnost k še večjemu spogledovanju z retoriko bluesa. “Homesick Blues” deluje tako intimneje, še bolj organsko od obeh studijskih predhodnikov, vse bolj pa prihaja do izraza tudi odlična instrumentalna podkovanost kvarteta, v kateri nedvomno prednjači doprinos širokega arzenala kitarskega znanja Dražena Mulaosmanovića.
Seveda ostaja jasno poudarjena in v ospredju ustaljena forma No Rules glasbenega formata, ki bazira na penetrativnem rock n’ roll driveu, ki ga uteleša na vrhu vsega nosljavo grleni vokal Gorana Čampare, z načilno južnkjaško “desperado” konotacijo krivljenja kitarskih tonov. Pridih zabavno mačističnega sarkazma nikakor niso No Rules zaobšli niti tokrat. Vendar pa se čuti, da je zasedba zrelejša ter tako pristopa v podajanju novega materiala intimneje kot kdaj koli. Produkcija je živa, objem kitarskih riffov nosi tisti (s prejšnjih dveh albumov podedovani) erogeno hedonistični prizven in se idealno prilega diziluzioniranemu vokalu Gorana.
Na novem albumu so šli torej kanček dlje in v vsako skladbo občutneje vnesli blues noto, ki tako posledično briše tisti staroselski Rolling Stonesovski prizven kakršnega nosijo mnoge skladbe prejšnjih dveh albumov. Mulaosmanović uspe v takšnem novo vzpostavljenem glasbenem okolju iztržiti še več prostora za plasma in kapitalizacijo svojega širokega kitarskega arzenala. Skladba Ne okreći leđa sreći (prevod: Ne obračaj hrbta sreči) je nedvomno z enkratno, podrobno detajlirano, implantacijo lap pedal kitare eden vrhuncev albuma.
Navkljub mehčanju src umetnikov, kar je posledica zorenja z leti, vzdržuje “Homesick Blues” še vedno trajno bratsko vez popkovine s skupinami bivšega jugoslovanskega prostora, od slovenskih Hic Et Nunc, Res Nullius, pa do srbskih Partibrejkers ali hrvaških Majke. No Rules ostajajo v svoji pridigi jasno disjunkti in sebi lastni. Ta punk rock n’ rollerska vez je izdatneje utelešena v neposredneje urezanih Pjevajuči Blues ali otvoritveni Uzmi moje srce, pa Sirovi i biijesni.
Posebni trenutek albuma je posvetilo Rory Gallagherju v skladbi Preko neba, ki povzema idealno zmes golega rock n’ roll drivea odpeljanega v sočnem bluesovskem melosu, prežetem z južnjaško melodramatiko, v katerega se enkratno vpne kitarska solaža z naprstnikom. Čamparin vokal deluje tako resnično, da ni težko zaznati v njem izdatnih hlapov viskija. Briljantno!
Mračna in s čvrsto Rhythm N’ Blues opornico opasana Umrli su u čizmama (prevod: Umrli so v škornjih) posebej resnično učinkuje v pristnem in neposrednem podajanju sporočila. Valeči “beat” na katerem visijo spuščeni in živo brneči kitarski riffi južnjaškega melosa, je idealno orisana krajina, kjer Goranov vokal dosega optimalni domet same interpretacije No Rules poezije.
Da je to pot skupina res dala noto večji motivsko-instrumentalni razgibanosti, pa potrjuje instrumentalna El Pussy, kjer je zvok znova sočno prežet z rabo lap pedal kitarske solaže. Ta skladba hvaležno preseka album z zadnjo skladbo San (vključena je celo mandolina v spremljavo), ki odstopa na albumu. Country viža, kjer gostuje ženski vokal bo puriste, ki iščete rockovsko srž zmedla in zmotila. Tega se je skupina zavedla tudi sama, zato je skladbo postavila na sam zaključek albuma. Deluje bolj kot bonus skladba in brez nje bi album normalno, ali celo bolje funkcioniral.
“Homesick Blues” zadržuje torej tradicionalne zvočne znamke skupine No Rules, obenem pa si skupina z albumom širi zvočno izrazni prostor. Poseduje kanček bolj sofisticirano in organsko produkcijo, ki zapušča še intenzivnejše občutke intime. Je odlična zmes južnjaškega desperado mačizma podkovanega s sočno dozo birljantnega muziciranja in album, s katerim so v artističnem smislu dostavili No Rules izrazno najbolj raznolik album kariere in dosegli pogumno z njim nov razvojni korak, zato bo zanimivo spremljati, kam jih bo vodila v prihodnje njihova glasbena pot.
Zasedba
Goran Čampara – vokal, kitara, orglice
Dražen Mulaosmanović – kitara, lap slide kitara, mandolina
Danijel Stuhli – bas kitara
Bojan Divković – bobni
SODELUJOČA GLASBENICA:
Biljana Pejić – vokal na skladbi št. 11
Produkcija
Dražen Mulaosmanović
Seznam skladb
1. Uzmi moje srce
2. Hladan dan
3. Ne reci da me voliš
4. Homesick Blues
5. Sirovi i bijesni
6. Ne okreći leđa sreći
7. Pjevajući Blues
8. Preko neba
9. Umrli su u ćizmama
10. El Pussy
11. San
