Izvajalec: Icon In Me
Založba: Massacre Records
Izid: year
Trajanje: 46:45
Ocena: 3.5/5
Tudi pri Massacre Reocords so se naposled omehčali in založba, kije zapisana spodbujanju tradicionalnih oblik heavy metala, je tako sklenila pogodbo z evro-ruskim projektom imenovanim Icon In Me. Skupino je ustanovil kitarist D.Frans iz zasedbe Hostile Breed in ne šteje niti dveh polnih let. A že prinaša na obzorje svoj drugi studijski album.
Gre za intenzivno ploščo nabito z eruptivno silo agresije, ki hrupno bleje preko tri četrt ure in zna osrečiti vse prave metalcore fane. Modni principi v katere so ujeti tradicionalni principi ameriškega thrasha, ki v skladbi Dislocated lahko trčijo celo ob nekaj kar bi lahko skreirali tudi Fear Factory ali novi In Flames, pripravi poslušalca do tega, da ta nebrzdano zastriže z ušesi (ta občutek, ki ga ponudi otvoritvena Dislocated, se kasneje ne ponovi več).
Ultra upepeljujoče riffanje, podkovano z natančnim čvrstim in soničnim kotaljenjem dvojne bas boben stopalke! Vsemu temu poveljuje odličen vokal Tonyja Jelencovicha, ki daje albumu posebno močan pečat. Je srednje intonirano, zlovešče in generira izredno izrazno moč. Tega principa skozi album “Human Museum” ni mogoče zatajiti.
Icon In Me niso prav nobeni posebneži. Podobnih bendov je kot listja in trave. Srečna točka je dejstvo, da gre za odlične glasbenike, ki delujejo na albumu “Human Museum” še kako kohezivno in prepričljivo. Vzporednice je mogoče iskati s skupinami kor so Darkane, Mnemic, pa tudi Carnal Forge. Skupina naniza pester nabor kompaktnih vročih rušilcev, ki kar spodbijajo drug drugega v forsiranju togotne srboritosti, kakršno zahteva metalcore. Mestoma znajo pobje ublažiti nebrzdano divjanje v agresiji, ko se v refrene prikrade melodični vokal (Dislocated), ali obratno. V predrefrenu kot npr. skladba End Of File, ki premore na sredini, kot tudi na koncu celo ritmične obrate v katerih fantje dokažejo, da so tudi mojstri oblikovanja všečnih solaž in melodije, ki godi osnovni naoštreni metalcore drži Icon In Me. Takšni triki skrbijo za ohranitev visoke dinamike in nivoja zanimivosti. Empty Hands, ki ji v refrenu prav tako pomaga čist vokal, odlikuje srednje kotaleči ritem, preko katerega plazijo težki, zamolkli riffi, ki kreirajo odličen preskok vzdušja na nov tir albuma.
Gre za album, ki je nepopustljiv v opisani esenci gornjih treh odstavkov. Glede na to da ga po njegovi glasbeno ekspresivni plati hitro obdelaš in prežvečiš, dejansko služi temu, da si ga zavrtiš takrat, ko potrebuješ da se jezi kdo drug namesto tebe. Da sproži iz sebe tisti gnev, ki ti samemu po sebi ni dopusten, saj bi te to v kakšni “nespametnosti” kaj lahko hitro prignalo v ječo (mmm,.. v Sloveniji verjetno ne, ker ostajajo največji “hudodelci za narodov blagor” itak vseskozi na prostosti).
Rad bi dodal tudi to, da so v kreaciji tega smelega ameriškega produkta, ki je nastal v rokah Evropejcev, sodelovali tudi Steve Smyth (Testament, Nevermore), Flemming C. Lund (The Arcane Order) in Andy Solvestrom (Cipher System, Evildoer), kar daje končni podobi izdelka dodatno kvalitativno vrlino. Icon In Me so prav lepa pridobitev za metalcore sceno. Sicer ne ponujajo prav nič novega in posebnega. So pa v dejanjih prepričljivi in z glavo nenehno na pravem mestu, kar dokazuje, da vedo kaj hočejo.
Zasedba
Tony Jelencovich – vokal
Artyom Sherbakov – kitara
D.Frans – kitara
Konstantin Kashtalap – bas kitara
Morten Loewe Sorensen – bobni
Produkcija
Jacob Jansen
Seznam skladb
1. Dislocated
2. That Day, That Sorrow
3. End of File
4. Empty Hands
5. Moments
6. Blood Ritual
7. To the End
8. In Memorium
9. The Worthless King
10. Turn the Dead on
11. Avoiding the Pain
