Ian Parry: In Flagrante Delicto

0 50

Založba: Metal Mind Productions
Datum izida: 21.02.2020
Produkcija: Ian Parry
Dolžina albuma: 44.45 min
Zvrst: Progressive Rock / Art Rock
Ocena: 9.0/10


Ian Parry ni prav nikakršen neznanec na rock’n’roll sceni. Glasbeno kariero je začel v začetku osemdesetih let. Gre za enega tehnično in izrazno najbolj izurjenih in izpopolnjenih vokalistov, ki si je skozi leta udejstvovanja med ljubitelji njegovih glasbenih podvigov pridobil status visoko cenjenega in spoštovanega vokalista. Njegovo vokalno naravo zaznamuje neverjetna karizma in vselej pečatni karakter, ki je od nekdaj eden temeljnih elementov, s katerimi so skladbe, na katerih Parry prepeva, dosegale artistično svojskost in vrsto hipno prepoznavne edinstvenosti. Parry se je v svoji, do tega dne skoraj 40 let trajajoči karieri, s svojim vokalom vpisal na preko 30 različnih albumov, med katere se v prvi vrsti obvezno prišteva njegova samostojna studijska dela, dela, izdana za Consortium Project, pri katerem je Parry vihtel dirigentsko palico, ter seveda albume, ki jih je posnel z nepozabnimi nizozemskimi progmetalskimi prvaki Elegy.

»In Flagrante Delicto« je latinski naslov albuma, ki bi v prevodu pomenil »zasačen pri kaznivem dejanju«. Izbor niti ne preseneča, saj se je Parry pri poimenovanjih projektov in albumov od nekdaj rad zatekal k rabi latinskih izrazov. Gre za skupno peti samostojni studijski album tega glasbenega umetnika, znova posnet in produciran v njegovem NSMP studiu, pri čemer je Parry seveda glavni avtor in komponist, tesneje pa sta z njim sodelovala kitarist Stephan Lill (Vanden Plas) in klaviaturist Jeroen van der Wiel, ki ga je Parry zadržal ob sebi, potem ko sta skupaj sodelovala na projektu »Rock Emporium« (2015). Naslov albuma vzdržuje sporočilno vez predhodnega »Visions« (2006) o zavedanju bližajoče se (planetarno obče) ekološke katastrofe, v katero nezadržno drvimo s svojo lakomno nečimrnostjo. V tem oziru je naslov zelo pomenljiv – ta kriminal je torej zagrešilo človeštvo -, dopolnjuje pa ga tudi glavni motiv naslovnice. Material za nov samostojni studijski izdelek je Parry zbiral in prebiral zelo dolgo, zato je v skupnem seštevku zelo dovršen, zelo osredotočen in filigransko detajliran. Kot tak velja za enega izmed artistično najbolj zrelih del celotne Parryjeve glasbene kariere.

Na albumu sodeluje kopica izjemnih glasbenih virtuozov, ki se lahko, tako kot Parry, pohvalijo z večplastno dostopnostjo do kopice glasbenih žanrov in komponističnih izzivov. Gre za Parryjevo glasbeno družino, ki z njim sodeluje že vrsto let, bodisi v sklopu njegovih nekdanjih skupin bodisi projektov. Garant, ki vselej prinaša najboljše. Skladbe je moč uvrstiti v ohlapni predal udarnega in s simfo-pompom okrancljanega hard rocka, z vznemirljivimi nastavki za intenziviranje progresivnorockovskih, pa tudi klasičnih metalskih vsebin. Album se od začetka do konca postavlja z močnim elementom muzikalne nalezljivosti in razvojem atmosferne bombastičnosti (vrhunskega drama teatra). Zahteva nekaj več rotacij, a ko se prime »ušes«, na predvajalniku vedno znova radostno sprožiš ukaz »ponovi«.

Skladbe so torej zelo izpiljene, vsaka nosi svoj izdelan izpovedni karakter, vse posedujejo izredno medsebojno komponistično variabilnost in na trenutke nagovarjajo tudi vznemirljivo, saj presenečajo z duhovitostjo gradacije akordov oziroma progresivnosti v smislu tvorbe nenadnih prelitij v (krajše in jedrnate) instrumentalne pasaže, ki s kompatibilnimi modulacijami zagotavljajo dinamične preskoke atmosfere in tako držijo poslušalca v nenehni »napetosti« ter vseskozi ob sebi. Parry ohranja strastni vokalni zalet in emocije v verzih, vzetih s takšno vnemo in strastjo, hipno oživijo. Vložek nenehno aktivnega medsebojnega dialoga med klaviaturami in kitarskim fraziranjem je naravnost fascinanten, prav tako pa kup detajlov v točkovnih prehodnih variacijah ritma (pod enim in istim motivom) poudarja, da so v studiu zbrani res vrhunski glasbeniki, ki v siceršnji kompaktni strukturi skladb drug drugemu še vedno odpirajo ogromno prostora za plasma lastne virtuozne iskrivosti in duhovitosti. Ščepec rondoja glasbene nepredvidljivosti, ki jo pod Parryjevo dirigentsko palico zagotavlja raziskujoči duh druščine glasbenikov, spremlja ta album na vsakem koraku.

Težko je izpostaviti vrhunce. Album moraš preprosto vselej uživati od začetka do konca. Kolikor se da na glas, že zaradi briljantne produkcije. V komponističnem oziru spominja na pristope Parryjevega kolega Arjena Anthonyja Lucassena. Tudi s tem, da je k aranžerski obogatitvi vključil točke tako, da je kontrastiral vzdušje z dodajanjem programskega vzorčenja (semplanje v uvodni Spaceman in naslovni skladbi). A kljub tej podobnosti je rezultat (logično) samoraslo svojski. Čutijo se vplivi progresivnega rocka sedemdesetih, kot tudi stare šole hard rock pionirstva, kompozicije pa vzdržujejo kompaktnost, muzikalnost in prirojen občutek za atmosferno gradacijo, ki dostavlja razpoloženjski krešendo v bombastičnih refrenskih napevih,  mojstrsko večkrat podkrepljenih tudi z multiplimi vokalnimi harmonijami. 

»In Flagrante Delicto« je izjemno dovršen album svojske glasbene karizme, ki se je kot tak kalil in razvijal vrsto let ter tako dosegel izredno stopnjo artistične zrelosti glasbenega dosjeja, pod katerim se podpisuje Ian Parry. To ni le dokument, ki bi ob kantavtorsko prodorni sporočilni vrednosti poezije v prvi vrsti poudarjal vrhunsko tehnično izbrušenost ter elastičnost tega glasbenika, pač pa to pot v ospredje bolj kot kdaj koli prej v dolgi in bogati glasbeni karieri stopa njegova izredna komponistična zrelost.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Spaceman
2. Travellers (Across the Unknown Universe)
3. In flagrante delicto
4. Fool’s Paradise
5. Impulse
6. Ingenious
7. Wish
8. Fly
9. The Day We Stop Dreaming
10. So Far So Good

Glasbeniki:
Ian Parry – vokal, klaviature

Stephan Lill (Vanden Plas, Consortium Project, Ian Parry – Visions) – kitara
Patrick Rondat (Jean Michel Jarre, Consortium Project, Elegy) – kitara
Timo Somers (Delain, Rock Emporium, Vengeance) – kitara
Bob Wijtsma – kitara
Mario Zapata – kitara
Jeroen van der Wiel (Rock Emporium, Odyssice, Thirteen) – klaviature
Joshua Dutrieux (Consortium Project, Elegy, Sensation White) – klaviature
Barend Courbois (Blind Guardian, Rock Emporium, Vengeance) – bas kitara
Torsten Reichert (Vanden Plas, Ian Parry-Visions) – bas kitara
Marcel van der Zwam (Consortium Project) – bas kitara
Guido Stöcker (Bodyguerra) – bas kitara
Casey Grillo (Queensrÿche, Kamelot, Consortium Project, Ian Parry-Visions) – bobni
Imre Daun (Rock Emporium, Gypsy Rose, Brian Robertsons The Clan) – bobni
Andreas Lill (Vanden Plas, Ian Parry-Visions) – bobni
Garry King (Joe Lynn Turner Band, Rock Emporium) – bobni
Sander Zoer – bobni
Joyce Meuwissen – spremljevalni vokal


Ian Parry – In Flagrante Delicto (uradni video)
Ian Parry – Travellers (Across The Unknown Universe) – uradni zvočni nosilec
Ian Parry – “In Flagrante Delicto” (naslovnica)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki