Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: S.O.T.O.
Založba: Ear Music Records
Izid: year
Trajanje: 64:39
Ocena: 4.5/5
Jeff Scott Soto je čislani vokalist, ki je s svojim udejstvovanjem skozi leta zlasti na prizorišču hard rocka, pa tudi AOR žanra in (širše podano) melodičnega rocka, zagotovo pustil trajni pečat. Mož, ki je v karieri prepeval med drugim tudi pri Journey, sicer pa se aktivno ukvarja s solo kariero, posthumno nadaljevanko skupine Talisman, kar utelešajo danes W.E.T., se je odločil izdati album, ki bo osebno izpovedne narave, vendar ne sodi popolnoma v njegovo samostojno diskografsko zbirko. Ob sebi je zbral pestro druščino visoko profiliranih glasbenikov, glasbenemu projektu za ta album pa je nadel naziv S.O.T.O. Jeff namreč načrtuje ta album predstavljati kasneje na koncertnih turnejah, zato potrebuje ob sebi ekipo, ki funkcionira kot prava skupina.
Jeff se je za to potezo odločil zavoljo dogodkov, ki so vstopili v njegovo življenje v obdobju zadnjih petih let in so zapustili kar precej brazd na njegovem srcu. Plod tega je val negativnih čustev, frustracij in predvsem gneva. Možakar se je odločil, da bo ta čustva izlil v poeziji in na kompozicije albuma »Inside the Vertigo«.
»Inside the Vertigo« je definitivno poseben album za Jeffa Scotta Sota. Kaj takšnega še ni preizkusil v svoji, sicer bogati glasbeni karieri. A če se lahko s samostojnimi studijskimi albumi na eni strani poigrava ob poljudnem žanrskem eksperimentiranju njegov progresivnometalski tovariš James LaBrie (Dream Theater), zakaj tega ne bi preizkusil tudi Jeff.
Jeff je v prvi vrsti zbral ob sebi ekipo glasbenikov, ki so močni v komponističnih izzivih in znajo hitro prinesti dani riff oziroma vodilno kitarsko frazo na katero se veže Sotov markantni vokal. »Inside the Vertigo« je album poln jeze, togote, besnila. Soto bljuje na njem ogenj, kot še nikdar doslej. Je mračen, črn album. Jeff je torej zanj sprejel sklep, da se slogovno odmakne od sicer starošolske melodične rock predvidljivosti. Tako je spravil od sebe album, ki zveni v produkcij sila modno, groovy, na trenutke se ritmi in tudi fraze večkrat progresivnometalsko »nalomijo«, sicer pa se skladbe odklanjajo celo proti sferam thrash metala in celo sferam metalcore-a, saj se prikradejo redimo v skladbo Wrath prehodni »breakdowni«. Vzdušje pisano na kožo mračni poeziji. To pa še ni vse. Soto je dodal v posamezne skladbe celo elemente industriala (Trance, The Fall), torej je nasnel programske zanke ter s tem dodatno kontrastiral masivno jedro plazovitih kitarskih riffov, ki gradijo glavnino zvočne slike v spremljavi. Serija izjemnih kitaristov, na čelu katere prednjačijo imena, kot so Adrenaline Mob kitarist Mike Orlando, pa nadalje Joel Hoekstra (Jeffov Trans Siberian Orchestra sodelavec, bivši Nigth Ranger in novi Whitesnake kitarist) ter Gus G (Firewind, Ozzy Osbourne), ustvarjajo v svoji tehnični izpiljenosti mogočne kitarske vragolije s čimer prinašajo v skladbe izredno tenzijo in valovanje vzdušij, ki se vrtoglavo zasučejo zlasti v srednjih »mid eight« pasažah, kjer stresajo iz rokava utrasonične rafale superiornega soliranja. Po izredno nasršenem uvodnem delu skozi neusmiljeno sekanje skladb Final Say, The Fall in Wrath, se album kanček umiri z uvodnim delom skladbe Break.
Soto odpoje vokale tudi skozi distorzirane efekte s čimer namerno popači svojo osnovno barvo (Narcistically Yours), kar dodatno vnaša mračno atmosferični izkupiček na album. Vsekakor se v refrenih še vedno bohoti in razkazuje izjemnost prirojenega čuta za muzikaličnost tega imenitnega pevca, saj le ti povlečejo, zavoljo grabežljive nalezljivosti, na albume, ki jih je sicer ustvaril ali soustvarjal skozi kariero (Talisman, W.E.T., solo kariera, Axel Rudi Pell, Soul Sirkus,…).
Album »Inside the Vertigo« prinaša kar 12 skladb, ki se lahko pohvalijo z izredno igro ter aranžiranjem, fokus artistične usmeritve pa je vseskozi jasen in otipljiv. Soto je dosegel natanko to kar je hotel. Ustvaril je izjemno mračen, stilsko modno »podrapana, potrgan, polomljen« album, ki je zahtevna kost za glodanje, saj vključuje pestro podžanrsko metalsko mešanico, kjer si podajajo roke progresivni metal, zametki thrash metala, celo metalcorea in industriala ter melodična zapopranost, ki jo prenaša Soto na album s svojih melodičnorockovskih in hardrockovskih korenin. Album mestoma umirja tudi izjemna epska suita End of Days, ki se odpira kot balada, polna melanholije, Soto pristopa v izvedbi drama teatra dobesedno ganljivo, potem pa se skladba razvija ob udarni metaslki pospešenosti, vanjo pa se prikradejo tudi simfonični elementi (klaviature), krešendo je izjemni refren, ki hipoma zleze pod kožo. Skladba je bila bojda navdahnjena nad glasbo za film Terminator II in dejansko nosi, zavoljo pompa, spogledljivost z glasbo za filmske scenarije. Dodani so tudi dodatni vokali, ki harmonizirajo osnovno Jeffovo vokalno linijo. Če bi iskali skladbo, ki je najbliže Sotovim melodičnorockovskim vsebinam, bi to bila umirjena When I’m Older. To je prelepa skladba z izjemnim refrenom, ki bi brez težav našla mesto na katerem izmed Sotovoh predhodnih melodičnorockovskih izdelkov (solo, ali z W.E.T.). Skratka, glede na izjemno urnost nastanka tega albuma je bilo hkrati izjemno veliko »peglanja« na njem in tehtnega premišljanja o postavljanju posameznih aranžmajev v kompozicijah. In rezultat je fascinanten. »Inside the Vertigo« niti za hip ne dolgočasi, obenem pa predstavlja poslušalcu konkreten izziv v glasbenem osvajanju.
»Inside the Vertigo« prinaša sicer slogovni odmik od diskografskega opusa tega fascinantnega in velecenjenega pevca, obenem pa je Jeff ta album naravnost potreboval, da izbruha vso jezo in negativna čustva iz sebe. Obdan s četo izjemnih glasbenikov izpolnjuje svojo novo misijo s peresno lahkoto in dokazuje, da je njegov vokal tufi v moderno nagroovanih in mračno nasršenih sferah metalskih žanrov izredno prilagodljiv, prodoren in izrazno polno kompatibilen. »Inisde the Vertigo« torej ni le izkazilo nove vokalne bravuroznosti Jeffa Scotta Sota, pač pa je tudi prvovrsten dokaz izjemnega smisla za komponiranje in realizacijo jasnih glasbenih usmeritev. Redka vrlina v glasbenem svetu, ki jo obvladujejo le največji in najboljši glasbeni talenti.
Zasedba
Jeff Scott Soto – vokal
Jorge Salan – kitara
BJ – klaviature, kitara,
David Z – bas kitara
Edu Cominato – bobni
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Mike Orlando – kitara
Joel Hoekstra – kitara
Gus G – kitara
Leo Mancini – kitara
Chris Feener – kitara
Gary Schutt – kitara
Hugo Mariutti – kitara
Connor Engstrom – kitara
Jason Biele – kitara
Tony Dickinson – bas kitara
Henrique Baboom – bas kitara
Chris McLernon – bas kitara
Juan Carlos Gibaja – bas kitara
Casey Grillo – bobni
Edu Brenes – bobni
Produkcija
Jeff Scott Soto
Seznam skladb
1. Final Say
2. The Fall
3. Wrath
4. Break
5. Narcissistically Yours
6. End of Days
7. Inside The Vertigo
8. When I’m Older
9. Trance
10. Jealousy
11. Karma’s Kiss
12. Fall To Pieces
