Iron Maiden: Piece of Mind

0 16

Založba: EMI Records
Datum izida: 16. 5. 1983
Produkcija: Martin Birch
Dolžina albuma: 45.28 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 9.0/10


Takoj za The Number of the Beast vogalom je leta 1983 že čakala plošča Piece of Mind. Če je The Number of the Beast še predstavljala nekakšen most ali prehod med Iron Maiden NWOBHM ero (Iron Maiden in Killers) in Dickinson ero, pa je Piece of Mind prinesla tisti pravi epski Iron Maiden zvok. Piece of Mind je prvi pravi korak v razvoju klasičnega Maiden zvoka kot ga poznamo iz osemdesetih, klasična pa je tudi zasedba tega albuma. Kmalu po izdaji plošče The Number of the Beast je Clive Burr skupino zaradi “glasbenih razlik” zapustil, k sreči pa ga je hitro zamenjal Nicko McBrain. Čeprav je Burr odličen bobnar, ki ga je odlikovala predvsem surova energija, ga po mojem mnenju Nickova preciznost in bobnarske finese prekašajo. Nenazadnje to dokazujejo tudi fani, ki so Nicka hitro sprejeli, simpatični nosan pa je hitro postal druga maskota skupine. Klasična, legendarna postava Devic je v tej obliki ostala nespremenjena skoraj osem let in posnela kultni heavy metal trojček albumov. Piece of Mind je bil sprva naslovljen kot Food For Thought, a je kmalu dobil bolj prefinjen naslov. Zanimivo je še, da je bilo sprva načrtovano, da naj bi naša najljubša pošast storila bridki konec, a se je fantom zdelo to preveč kruto. Eddieja je tako dočakal “le” lobotomija. Nickov prihod v skupino je omogočil, da so Iron Maiden svoj stil izpopolnili do potankosti; visokoleteči Dickinsonovi vokali, artilerijski bobni, klasične kitarske melodije in dirjajoči Harrisov bas, so Piece of Mind omogočili, da je postala najbolj prodajana Maiden plošča do takrat.

Novi prišlek v bend se je moral seveda dokazati in kaj bi lahko bilo za to bolje kot uvod v ploščo. Ubogi Nicko se je cel dan mučil z bobnarskim introm in sestavil izredno kompleksno delo. Harris je hotel nekaj preprostega, Nicko mu je zaigral nekaj vzorcev in tako smo dobili odlični uvod v opener plošče, Where Eagles Dare. Besedilo zanj temelji na kultnem vojnem romanu Alistaira MacLeana iz leta 1967 po katerem je bil naslednje leto posnet tudi znani film z Richardom Burtonom in “Klincom” Eastwoodom v glavnih vlogah. Inštrumentalno gre za pravo malo epsko mojstrovino, riffi in akordi so povsem preprosti, a jim uspe zgraditi neverjetno vojno atmosfero, ki jo podprejo tudi zvoki avtomatskih pušk v inštrumentalnem delu. Solaže so prave epske poslastice, Dickinson pa komad z brezhibnimi, epskimi vokalnimi linijami ponese na popolnoma drug nivo. Eden najboljših uvodnih komadov, ki ga žal v živo premalokrat slišimo. Tempo albuma umiri Dickinsonova polbalada Revelations z fantastičnim, globokim besedilom, ki ga je Bruce sestavil iz koščkov krščanske mitologije in okultnih tem njemu ljubega Aleistra Crowleya. Besedilo, ki kar kliče h globljemu raziskovanju in premisleku ne bi našlo boljšega mesta kot v Revelations, ki je komad poln mistike, neverjetnih melodij, odlične bas linije in akustičnih kitar nad katerimi bdi air raid sirena. Še ena večna klasika, ki je brez usmiljenja sledi še ena. Flight of the Icarus se seveda navezuje na grško legendo o mitološkem prve letalcu. Dickinson je sicer priznal, da so zgodbo malce prikrojili in jo tako spremenili v alegorijo o mladostniškem uporu zoper avtoriteto, a ni zato nič manj brilijantna. Flight of the Icarus začne fantastična kombinacija kitar in groove basa, ki ju preseka nebeško dobra vokalna linija, sledi pa ji neverjetno epski, nalezljiv refren. Več kot očitno je, da je bil komad napisan za širše poslušalstvo, a če zna kdo napisati dober “catchy”, mainstream komad so to prav Iron Maiden. Inštrumentalni del, z večnimi, zasanjanimi solažami je več kot odličen, a lahko bi bil malce daljši. Ena mojih najljubših skladb je dinamična Die With Your Boots On, še en dokaz, da se da iz preprostih stvari narediti umetnine. Res je, da ne sodi med najboljše komade a preprosta struktura je učinkovita in se hitro vtisne v spomin. Die With Your Boots On govori o pričakovanju apokaliptične prihodnosti, v času hladne vojne v katerem je bil komad napisan še kako aktualna tema. Z The Trooper so Maidni nadaljevali svojo serijo vojnih komadov. Po zaslugi ubijalsko odličnih otvoritvenih riffov, ki so eden najbolj znanih trenutkov metal zgodovine, se je The Trooper zapisal med najbolj znane skladbe skupine, prav gotovo pa je prva asociacija ob omembi albuma Piece of Mind. Komad, ki govori o brezsmiselnem pokolu hitre konjenice leta 1854 v britansko-ruski Krimski vojni (1853-1856) s čisto, surovo energijo in močjo, ter pretresljivim besedilom brezhibno opiše le enega izmed mnogih primerov poigravanja generalov s človeškimi življenji. Dogodek je v odlični pesmi, The Charge of the Light Brigade povzel Lord Tennyson (njegove verze si Bruce sposodi ob napovedih Trooperja na koncertih; “Cannon to the right of them/Cannon to the left of them/Cannon to the front of them/Volley’d and Thunder’d!”). The Trooper je brezčasna metal klasika in eden najboljših Iron Maiden komadov! V naslednjih trenutkih si Maidni privoščijo puriste, ki so jih obtožili satanizma in v začetek komada Still Life vstavijo nazaj govorjeno besedilo. Gre za koga drugega kot za rahlo okajenega Nicka in njegovo oponašanje diktatorja Idi Amin Dade: “What ho said the t’ing with the three “bonce”, do not meddle with things you don’t understand…” A fantje se hitro zresnijo in s Still Life predstavijo enega najlepših trenutkov albuma. Zasanjana, otožna atmosfera in božansko odpete linije fantastično povzemajo tematiko besedila, ki govori o nekom, ki je obseden z duhovi v vodi in se jim sčasoma pridruži. Mnogi namigujejo, da se besedilo nanaša na novelo Clarka Ashtona Smitha Genius Loci, ali pa kratko zgodbo Ramseya Campbella, The Inhabitant of the Lake. Kakorkoli že, gre za eno najboljših skladb na albumu z mogočno atmosfero in neverjetno energijo. Žal se serija šestih fantastičnih klasik konča s Quest For Fire, ki temelji na istoimenskem filmu Jeana Jacquesa Annauda iz leta 1981. Quest For Fire pokvari predvsem brezumno besedilo, ki ga od Maidnov nismo ravno pogosto vajeni, sicer pa gre za precej soliden komad, z nalezljivo melodiko, precej dobrim, a hkrati tudi povprečnim refrenom. Še slabša skladba je Sun and Steel s sicer zanimivim Dickinsonovim besedilom o legendarnem samuraju Miyamotu Musashiju za katerega pravijo, da je bil najboljši mečevalec vseh časov. Nič čudnega, da si je Dickinson za besedilo izbral prav njega, a tudi to ne reši dejstva, da gre za zelo povprečen komad, ki si ne zasluži tako dobre družbe. Zaradi povedanega omenjena komada tudi nikoli nista bila igrana v živo. A če ta dvojček razočara se Harris na polni črti odkupi z izvenserijskim epskim zaključkom plošče, To Tame a Land. Komad bi se moral sprva imenovati Dune, po sijajni znanstvenofantastični seriji Franka Herberta, a omenjeni gospod imena ni dovolil uporabiti. Upam, da se je Herbert za to pokesal, naj počiva v miru, saj gre za brilijantno mojstrovino od prve pa do zadnje sekunde. To Tame a Land se začne s počasnim, mirnim, zasanjanim uvodom z orientalskim prizvokom, ki eksplodira v goneč ritem, ta se prevesi v nebeški inštrumentalni del, ki ga je navdihnil klasično delo Asturias španskega skladatelja Isaaka Albeniza, konča pa se s ponovnim mirnim zaključkom. Tudi besedilno je To Tame a Land lep poklon epski sagi, ki se bo nepoznavalcu zdelo za lase privlečno, poznavalca pa bo prestavilo naravnost na Arrakis med Fremene in ježo peščenih črvov. Boljšega zaključka odličnega albuma si ne bi mogli zaželeti!

Piece of Mind je najbolj zrela izdaja Maidnov do takrat, ki je postala brezčasna heavy metal klasika. Zelo verjetno bi obveljala tudi za najboljšo izdajo Devic, če bi izpustili fillerja ali pa ju zamenjali z boljšima nadomestkoma. Kljub temu pa gre za enega najbolj drznih in najsvetlejših trenutkov kariere Iron Maiden in pravzaprav celotenega metala, ki je legende še trdneje ustoličil na prestol metala kjer ostajajo, kljub nekaj spodrsljajem, še danes.

Avtor: Rok Klemše

Seznam skladb:
1. Where Eagles Dare (6:13)
2. Revelations (6:48)
3. Flight Of Icarus (3:51)
4. Die With Your Boots On (5:26)
5. The Trooper (4:12)
6. Still Life (4:57)
7. Quest For Fire (3:42)
8. Sun And Steel (3:27)
9. To Tame A Land (7:25)

Zasedba:
Bruce Dickinson – vokal
Dave Murray – kitara
Adrian Smith – kitara
Steve Harris – bas kitara
Nicko McBrain – bobni


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki