Kraj: Peter Pan Pub / Trieste / Italija
Datum koncerta: 30.03.2007
Število obiskovalcev: 60
Cena karte: 0.00€ (prost vstop)
Včasih je človek pahnjen v zanimivo situacijo, da se preprosto nima kam dati pod milim nebom! Heh, stara zgodba o zdolgočasenem odvisniku obiskovanja koncertov… To pot sem se popolnoma nenadejano odločil v zadnjem hipu za izlet v Trst, tako da RockLine dobi še eno “italijansko koncertno objavo” za mesec Marec 2007! Žrtev ogleda je bil Arturo Falcone in njegovi Stargazer! Gre za možakarja, ki se je lotil igranja kitare šele pri 18tih letih. Kitare se je pričel učiti kot samouk in se tako pričel kaliti v skupinah Devil’s Claws, Halloween in Foxy Lady.
Stargazer in Falcone so v Italiji priznano in cenjeno ime. V karieri je Arturo koncertiral tudi že trikrat v Sloveniji (do tega dvakrat v Kamnolomu v Hruševju pri Postojni). Poleg tega pa je zanimanje zanj zaznati tudi v tujini saj je mož nastopal tako na koncertih v Veliki Britaniji, kot v Nemčiji. Verjetno sodi med vrhunce kitaristove kariere igranje skupaj Ronniejem James Diom, sicer legendarnim veljakom in pevcem legendarnih zasedb Rainbow in Black Sabbath. Nadalje je omembe vredno tudi Falconejevo sodelovanje v ZDA na posebni kitarski kliniki skupaj z Vinniejem Mooreom, kitaristom legendarnih UFO. No in ob koncu lahko namignem, da se Falconeja gotovo spominjajo vsi oboževalci Deep Purple, ko je odprl njihov koncert v Trstu, kateri se je zgodil davnega 12.06.1998, točneje na nogometnem stadionu Nereo Rosso.
Pa ostanimo pri stadionu Nereo Rosso. Gostilnica Peter Pan, kjer je bil najavljen nocojšnji nastop skupne Stargazer, se namreč nahaja v neposredni bližini stadiona. Po glavni cesti skozi Opčine se pripelješ naravnost do križišča pri stadionu in zaviješ, ne k stadionu, pač pa na desno in takoj parkiraš. Pub se nahaja v ozki enosmerni uličici med stanovanjskim naseljem, nekaj minut hoje navkreber!
Skratka “bogu iza nogu”. Ko sem prestopil prag puba, nisem mogel verjeti svojim očem, kje nameravajo Stargazer igrati. Lastnik lokala je odmaknil nekaj miz in stlačil skupino v prostor 6m (po dolžini) in dobre 3m (po širini), v pasažo med WC-jem in glavnim šankom. Širino ste pravilno prebrali. Tako sta bobnar in basist večji del koncerta komunicirala s steno na nasprotni strani. Le Arturo in pevec sta držala kontakt s publiko s prostim pogledom na glavni šank in glavni prostor lokala.
Torej prvi “hendikep” koncerta je bila sama lokacija in pogoji “konzerve nabite s sardinami” v njej. Zasedba se pač ni dosti pridušala nad tem. Preprosto so očitno že navajeni na tovrstno situacijo ni temu mirno kljubujejo. Kar je zaklalo skupino iz druge roke, pa je bil sam zvok. Možje so zveneli garažno, oscilacij je bilo cel kup v zvoku med koncertom nekaj je bilo “kiksov”, ki pa so nemara celo opravičljivi, glede na to, da so morali fantje vsekoskozi dušebrižno paziti, da ne zvrnejo kakšni stranki piva na bližnji mizi. Skratka zvok je bil daleč stran od zadovoljivega. V mini luknji so bobni prevzeli primat nad zvokom in pokosili zlasti vokal in kitaro, katerih zvok je grdo pobiralo in odnašalo med koncertom.
Skupina je odprla koncert ob 22.15! Seveda je od vsega začetka dišalo po melodičnem hard rocku čistega neoklasicizma, ki je zrasel na pionirjih kot sta denimo Randy Rhoads in Yngwie J. Malmsteen. Skupina je predstavljala pred kratkim izdani prvenec z naslovom “Stargazer” ter zabelila svoj koncert z vključitvijo številnih priredb znanih izvajalcev na polju hard rocka, še posebej tistih, ki so znani po tem, da imajo v skupini hitroprsteža vratolomnih solističnih hitrosti, kot so Running With The Devil (Van Halen), Panama (Van Halen), Soldier Of Fortune (izvorno Loudness), impozantni zaključek koncerta s Superheroes (Racer X), zelo neposrečeni Mr. Crowley (Ozzy Osbourne) za kar je potrebno okarati predvsem nekompatibilnost pevčeve barve glasu in samo fušanje z njegove strani! No po drugi plati pa je bend posebej zablestel skozi Malmsteenov inštrumental Trilogy ter v izvedbah I Am A Viking ter proti koncu z Rising Force. Poseben poklon je Arturo namenil tudi velikemu vzorniku Richieju Blackmoreu ob izvedbi Kill The King (Rainbow), kjer je pevec znova naredil nekaj nedopustnih prekrškov.
Bas in bobni so vrhunski. Ko jim dodaš Falconea, dobiš pravzaprav pravi italijanski prototip Malmsteena. Vokal je praktično pokvaril pol koncerta in je šepal na celi črti skozi celoten koncert. Zamujal je v verzih, šibil se je v najvišjih tonalitetah, kjer je zaostajal za do pol tona prenizko, opazilo pa se je, da možakar tudi ne obvladuje zadovoljivo verzov, tako da je nekajkrat izgubil rdečo nit med petjem. Izvedba skladbe Trilogy je takoj poudarila ter nakazala, da bi Stargazer lahko delovali veliko bolje kot instrumentalni jam session band, nekaj kar je demonstriral novembra v Sloveniji npr. Damir Simic Shime! Vendar, pa je Falcone svetlobna leta od prepoznavnega izraza! Krivi ga zlasti želja po posnemanju Malmsteena. Kaj to pomeni?
Igranje jemlje dih! Hitrost in natančnost, vsekakor. In vendar je tu klasična zaseda v katero se ujame nek izvajalec. Izgubi se namreč v morju notnih črtovij in izpolnjevanju pravil, ki jih določa glasbena šola. V Falconeju ni niti trohice svojskosti, unikatnosti, prepoznavnosti ali kar pač že razumemo pod besedo “edinstvenost”.
Fantje so sekali uro in tričetrt. Prikazali so odlično uigranost, kar velja absolutno za instrumentalni del zasedbe, a s pevcem, ki je imel še veliko rezerve in za katerega bi bilo najbolje, da se ob takšni kondiciji v prihodnje, od skupine čim prej poslovi. Stargazer so zasedba ki sodi na večji oder, saj s preigravanjem težkih del vzetih iz zapuščine melodičnega hard rocka definitivno predstavljajo svojevrstno atrakcijo. Ne slišiš namreč vsak dan, da ti nekdo odigra priredbo Loudness, kaj šele, da se upa rokovati s hitrostjo Malmsteena. Atrakcija, a za obisk v pravi koncertni dvorani in ne v zakotnem pajzlu, kjer lahko ob bežnem premiku iz iztočne lege prevrneš bobne, stopiš na nogo basistu ter butneš stranko -prežvekovalca sendviča, da mu grižljaj obtiči sredi goltanca in se tako znajde v smrtni nevarnosti, preden se prebiješ do “odložišča” odvečne krame, po domače povedano WC-ja.
Setlista
1. Ain’t Talkin’ ’bout Love
2. Too Young To Die
3. Out Of Control
4. I’ll See The Light Tonight
5. You’re No Good
6. Kill The King
7. Mr. Crowley
8. Unchain
9. Rock The Night
10. Trilogy
11. Panama
—premor— (15 min.)
12. Soldier Of Fortune
13. 18 And Life
14. I Am A Viking
15. Crazy Night
16. One In A Bunch
17. Running With The Devil
20. Drum solo
21. Rising Force
—dodatek—
22. Superheroes
