Jake Bugg

0 0

Avtor: Aleš Podbrežnik

Izvajalec: Bugg, Jake
Založba: Mercury Records
Izid: year
Trajanje: 39:19
Ocena: 4/5

Jake Bugg je še en »čudežni otrok«, lahko rečem skorajda »teenagerski čarovnik«, ki izstopa iz povprečja sivine svojih Britanskih ali kar svetovnih vrstnikov. Pri osemnajstih letih je izdal samostojni studijski album. Zanj je napisal vso poezijo sam, ustvaril glasbo sam, aranžiral sam. Ob vokalu poprime možakar tudi za orglice, kitaro, bas kitaro. Vse to ne bi bilo tako čudežno, v kolikor album »Jake Bugg« ne bi bila kvalitetna in v vseh dejanjih konsistentna glasbena stvaritev.

V novih časih je modno združevanje tradicionalnega melosa folk glasbe z modno indie rock gravuro. V Britaniji »razsajajo« Mumford And Sons, v ZDA The Lumineers. Jake Bugg pa sodi med kantavtorje. In če že kje v zabaviščnem svetu glasbe najbolj godi občutno zatekanje k izraznim opornicam tradicionalnega folk melosa, je to prav kantavtorstvo! V njegovem pristopanju se čutijo vplivi odraščanja ob zvokih Johnny Casha, Donovana, tudi Cata Stevensa, vendar pa je Jake Bugg, kot izoblikovani produkt artizma novih časov, močno naslonjen v zaledje britanskega pop rocka, v čemer je moč užiti melodično vokalno pristopanje skupin, kot so Oasis. In kjer so Oasis, so v ozadju venomer The Beatles. V refrenih skladb, ko je Taste It, ali še posebej Seen It All, so zaznavni vplivi brit popa, izpod katerega oddaljeno veji starošolsko zaobljeni folk rock n’ roll sentiment kakšnih The Everly Brothers. Vendar je Jake Bugg v svojih dejanjih artizma na studijskem prvencu zazrt samosvoje. Njegova glasba nosi jasne brstiče samoniklosti in samosvoje vizije. Jake je samorastnik. Tako kot se za kantavtorja tudi spodobi. Zahvaljujoč njegovemu vokalu, ki navkljub temu, da se šele možato barva, deluje v svojem pristopi izredno podoživeto, pristno in zategadelj prevzetno. Prav zaradi tega elementa vokalne podoživetosti nosi album tisti potrebni naboj umetniške privlačnosti, ki zadržuje poslušalca vseskozi ob sebi. Od prve do zadnje sekunde.

Jake ni kakšen otoški burkež, ki bil tipično naphan s črnim humorjem, da bi vzbujal sentimentalne vzporednice z Monthy Piton. Možev blago okajeni falset deluje zazrto vase, otožno, a koprneče. V verzih orisuje spomine na dogodivščine s prijatelji v svoji soseski rodnega Cliftona. Bolečina je prisotna na albumu, a potisnjena v podtalje, ne sili nemudoma na plano, pač pa je v interpretaciji zastrta. Od albuma se odklanja v sicer melanholičnega sentimenta šegava Two Fingers, ki riše povzetke mladeničevega žurerskega večera. Mali svet Cliftona pa zna za Bugga hitro prerasti v nekaj veliko večjega. Je namreč osedlan in usmerjen v nedrje prave zgodbe o uspehu. Osebno posebej izpovedni in polno čutno izvedeni sta skladbi Broken ter Someone Told Me. Sta skladbi, kjer dela vokalu družbo le milozvočje nežnega obiranja strun akustične kitare.  Tu Jakeov vokal v svoji jedrnati izpovedi in podanih emocijah poslušalca še posebej pretrese z resnicoljubnim podajanjem sporočil v verzih. Emotivna zgoščina je v teh, posebej rahločutno zbližanih trenutkih albuma, še posebej izpostavljena.

Jake Bugg je naravni talent. Izklesan umetnik. Postavljen v vlogo kantavtorja. Za devetnajst let je to prav neverjetno. Znašel se je ob pravem času na pravem mestu. Skladbe na sredini albuma, kot sta Simple As That in Country Song, ali Note To Self proti koncu, so v aranžmajih in vokalnem pristopu oddaljeni posvetili Donovanu, celo Johnny Cashu (sploh Country Song), vendar kot že zapisano. Jake Bugg pristopa kot samorastnik, ki ga na prizorišče ni izstrelila laž izumetničenosti bitke talentov, pač pa iskreno srce, ki hrepeni za resnicoljubjem.  Zato so tudi trenutki možnih glasbenih navdihov, ali vplivov starejših izvajalcev, zgolj opazke, kajti album vzdržuje na sleherni točki učinkovito unikatno avtorsko izpoved. To je njegov najžlahtnejši atribut, ki prinaša izvajalcu že v začetnih korakih kariere izjemno odskočno desko za nadaljnji razvoj sebi lastnega artizma. Zlasti karizme v vokalni pridigi, k je prisotna že v samem začetku.  V svetu, kjer je moderno izposojanje idej in prepisovanje le teh, je album »Jake Bugg« resničen dragulj, ki se sveti drugače. S posebnim in edinstveno prepoznavnim sijem.

Zasedba

Jake Bugg – vokal, kitara
Iain Archer – kitara, bobni, bas kitara
Tom Robertson – bas kitara
John Kensington – bas kitara
Jack Atherton – bobni
Phil Wilkinson – bobni
Matt Prime – orglice, tolkala, spremljevalni vokal
Oliver Kraus – godala in godalni aranžmaji

Produkcija

Iain Archer, Mike Crossey, Matt Prime, Crispin Hunt & Jason Hart

Seznam skladb

1. Lightning Bolt (2:24)
2. Two Fingers (3:15)
3. Taste It (2:24)
4.  Seen It All (2:51)
5.  Simple as This (3:19)
6.  Country Song (1:49)
7.  Broken (4:07)
8.  Trouble Town (2:50)
9.  Ballad of Mr Jones (2:39)
10.  Slide (3:08)
11.  Someone Told Me (2:36)
12.  Note to Self (2:40)
13.  Someplace (3:32)
14.  Fire (1:45)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki