Janez Dovč : AkordeON

0 317

Založba: Celinka
Leto izdaje: 2015
Produkcija: Iztok Turk & Janez Dovč
Dolžina albuma: 48.44
Zvrst: Art


Janez Dovč je eden najbolj ustvarjalnih glasbenih umetnikov na slovenskem v zadnjih letih. Povsod ga je dovolj (in še vedno premalo). Glasbenik, ki se je postopno kalil in razvijal v vrhunskega avtorja in interpreta-solista, je prvikrat opozoril nase v zasedbah Terrafolk in Jararaja. Prvi Dovčev samostojni izdelek je tako sledil šele leta 2008, ko je posnel album Filharmonika: Janez Dovč & Orkester Slovenske filharmonije (Slovenska filharmonija). Poleg številnih gostovanj in aktivnih sodelovanj znotraj mnogih glasbenih projektov, je v zadnjih dveh letih zabeležil še dve silno zanimivi izdaji. Prvi je projekt pod imenom Baraka, kjer je združil moči s tubistom Goranom Krmacem in tolkalistom Ninom Mureškičem, drugi pa pod nazivom »Pomladne sanje«, ob sodelovanju s pevko Brino Vogelnik.

»AkordeON« je nadvse ambiciozno zastavljen album in postavlja igranje instrumenta harmonike na posebno mesto v glasbenem univerzumu, precej manj običajno od tistega, ki ga navadno izkusimo ob vsakdanjem srečanju s tem instrumentom, kateri nosi v slovenskem prostoru že od nekdaj obvezni ljudski predznak. Dovč se je namreč ob podajanju svežih idej ter njihovem oblikovanju močno naslonil na zvočno manipulacijo. Z njo je ustvaril kontraste harmonij, ustvaril ritmično podlago, dodal šelesteče zvočne učinek, skratka programiranje je v takšni situaciji neizmerna oblika zabave, ki hkrati navdihuje in draži, ko se jo lotevaš z žarom raziskovalnega eksperimentiranja. Prav vse kar slišite na tem albumu prihaja iz enega in vedno istega instrumenta, harmonike pač. Izvzemši nekaj občasnega barvanja aranžmajev z vokali, ki delujejo v vlogi dodatnega instrumenta (teksti odpadejo). »AkordeON« je torej v celoti instrumentalni album.

Poleg neslutenih glasbenih talentov je Dovč tudi zelo vešč in spreten »handy man«, dobro podlago za to pa mu daje tudi znanje iz fizike, ki jo je študiral. Mož namreč eksperimentira z elektronskim efektiranjem harmonike zadnjih nekaj let, njegov novi studijski album pa je v tem oziru najbolj smiselno navezati na projekt Baraka, kjer je prvikrat konkretneje preizkusil omenjeno tehniko podajanja glasbenih idej.

Album nosi ob vsem eksperimentiranju izjemno muzikaličnost. Deluje zvočno milo in pretanjeno. Nosi predznak samoniklosti. Glasbeni dosje, ki ga album zastopa, pa je sestavljen iz elementov elektronske glasbe, glasbe sveta, jazza, skorajda vsaka točka, pa bi lahko brez težav bila uporabljena za filmsko podlago.

Harmonika je mnogokrat opremljena z dodatnimi zvočnimi efekti, ki hvaležno razširjajo globino zvočne slike in barvajo slikovito kontrastno samo zvočno krajino. Osnovni motiv je harmoniziran z dodatnimi »pod-harmonijami«, ki zgoščajo zvočno krajino posamezne skladbe.  Kup odmevajočih in minimalistično oblikovanih zvokov, ki obdajajo jedro vodilnih melodij, je prisotnih na albumu je z nami. Skladbe so v zvočni milini vodilnih motivov zapeljane skorajda cerebralno. Hitro lahko odploveš z njimi daleč stran onkraj racionalnega. Odpeljejo te v stanje mentalne zamaknjenosti, odklopa zavesti. Seveda če se temu upate prepustiti

Ker je album izrazito melodičen, ga je moč poslušati prav v slehernem trenutku dneva oziroma sleherni situaciji, ki vam jo nalaga vaš »skromni« vsakdan. Glede na pretanjeno celostno pristopanje Dovča k oblikovanju podobe skladb in nesluteno spretno ubranim eksperimentiranjem, deluje album še vedno obče dostopno in neverjetno dopadljivo že ob  poslušanju »na prvo žogo«. Atmosfera je raziskujoče razpršena, večkrat melanholična, pa tudi buditeljska in optimistična. Skladbe so večinoma umirjene, vsekakor pa se najde tudi kakšna šegava poskočnica, kot je to skladba na pozicij št. 5 Schrödingerjeva mačka, ki je služila Dovču, kot prvi predstavitveni single albuma.

Janez Dovč je na albumu »AkordeON« postavil prav vse stvari na pravo mesto. Vsi gradniki ležijo in sobivajo na albumu v enkratni simbiozi in izdelek ni preobtežen z nobenim elementom, niti mu ni treba ničesar dodati. Gre za izjemno lep, celostno oblikovan in dovršen ter artistično zrel album, ki deluje nenavadno in zategadelj izjemno privlačno. Učinkuje avtorsko samoniklo, edinstveno in neverjetno suvereno. Zanimivo bo opazovati kam se bo Janez Dovč na polju glasbenega odkrivanja še neodkritega podal v prihodnje. Izbrana pot je neverjetno privlačna in na njej se glasbeniku odstirajo novi in novi izzivi. Upajmo da se jih bo lotil. 

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 10 / 10


Seznam skladb: 
1. Schoreditch Tango
2. Turingova lokomotiva
3. Kvarkova svatba
4. Ples v nevihti
5. Javorjev drevored
6. Schrodingerjeva mačka
7. Beločrni burkeži
8. Štefanov tok
9. Prebujanje
10. Razgled
11. Nežen pristanek

Zasedba:
Janez Dovč – harmonika, programiranje

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki