Joe Satriani: Shockwave Supernova

0 15

Založba: Sony Music
Datum izida: 24.07.2015
Dolžina albuma: 64.01 min.
Produkcija: Joihn Cuniberti & Joe Satriani
Zvrst: Instrumental Rock / Art Rock
Ocena: 8.5 / 10


Mož, ki je nekako ustoličil instrumentalni kitarski rock v drugi polovici osemdesetih in s tem spremenil za vedno glasbeni svet, danes eden najbolj spoštovanih in cenjenih svetovnih kitaristov Joe Satriani, se vrača na prizorišče že s svojim, reci in piši, 15. studijskim izdelkom. Skupaj z njim se vrača na producentsko krmilo tudi Satrianijev dolgoletni tovariš John Cuniberti, ki je nazadnje produciral Satchev album »Professor Satchafunkillus And The Musterion of Rock«(2008). Satch je za ta album obdržal svojo koncertno ekipo, ki jo iz odrov »prenesel« v studio in jo tvorijo (že vrsto let)  izjemni multininstrumentailst Mike Keneally ter nova super ritemska naveza zasedbe The Aristocrats v režiji Marco Minnemann (bobni) in Bryan Beller (bas kitara).

Album »Shockwave Supernova« pravzaprav ne prinaša poslušalcu več nobenega presenečenja, niti novosti. Satch dostavlja z njim svojo preverjeno formulo, ki pravzaprav v sebi lastnem slogu striktne instrumentalne igre znova preizkuša kitarski jezik znotraj mnogoterih žanrov oziroma njegovo »kompatibilnost« z njimi. Skladb je 15. Odločno preveč, saj nekatere med njimi preveč spominjajo na pretekle, že preizkušene ideje, ki se nahajajo na starejših Satrianijevih albumih. Zato je album predolg. Se pa Satriani z leti umirja. Vse bolj mu godi timsko delo, zlasti pa se osredotoča na kitarsko igro v mirnejših pasažah, kjer po novem raje varčuje z notami in toni ter podreja razvoj skladbe tako, da skuša v prvi vrsti skrbeti za kreacijo atmosfere. V tem oziru je pajdašenje z naštetimi glasbeniki več kot dobrodošlo, saj veljata zlasti Keneally in Minnemann za glasbenika, ki v drugačnem glasbenem okolju naravnost silita na polje avantgardne, progresivno usmerjene jazz in rock fuzije. Prav ti glasbeniki so pomemben element novih časov v glasbi Joe Satrianija, saj vnašajo s svojim doprinosom prepotrebno svežino in dinamiko razvoja dogodkov, saj je slog Satrianija že vrsto let zabetoniran in zategadelj predvidljiv.  Le osnovni pogoj mora biti izpolnjen, da ti vodja dodeli nekaj prostora, v katerem lahko skoči na plano tvoj kreativni genij. Tudi po tej plati se je Satriani umiril, zato uspešno kroti ego, ki tako na albumu ni vselej v prvem planu.

Znova je Keneally prepomemben jeziček na tehtnici, ki s svojo lucidnostjo in iskrivimi domislicami skrbi za bogato barvanje in kontrastiranje vsebine kitarskih fraz Joea Satrianija, da skladbe v celokupnem seštevku dinamično dihajo (ena boljših skladb albuma Keep On Movin’). Osnovna premisa ostaja pri tem muzikaličnost. K dovršenim melodijam je Satriani vselej stremel in tudi to pot ni nič drugače. Zato gre »Shockwave Supernova« silno hitro v uho. Čeprav sodelujejo na albumu vrhunski glasbeniki, ki komaj čakajo na to da vskočijo v najbolj usekani možni glasbeni eksperiment, jim vodja tega preko albuma ne dovoli, saj vseskozi skrbi, da skladbe nikdar ne razpadajo v obilici muzikalično nepovezanih  motivov (Cataclysmic).

Album daje v celokupnem seštevku občutek zrelostne umirjenosti. Ekipa zgradi okrog Satrianija večkrat v ustvarjanje razpoloženjskih stanj usmerjeno kuliso (Lost in Memory, All Of My Life, ali zaključni dve skladbi albuma), čeprav se album gromoglasno odpre z naslovno skladbo in je album podprt s podobnimi tršimi rockovskimi izleti tudi v nadaljevanju (On Peregrine Wings z inkoropracijo ciganskega ritma in If There is No Heaven, ki bi brez težav služila kot otvoritvena pesem albuma). Tu je lucidna Crazy Joey in v nadaljevanju  San Francisco Blue, ki sta izpeljani iz rock’n’ rolla oziroma boogie rocka, v nadaljevanju pa naletimo na kratko mašilo v obliki »otročje« Butterfly And Zebra. Čeprav vnašajo na album te skladbe noto lucidnosti, jih pravzaprav ne gre pogrešati, saj se je Satriani v podobnih trikih že izpel skozi pretekle albume.

Generalno gledano je “Shockwave Supernova” izredno lep nov studijski izdelek izkušenega mojstra in pretanjenega kitarskega virtuoza, ki ne prinaša ničesar, kar še nismo slišali ter tako ne dostavlja ustvarjalnega presežka njegove kariere. Gre za album pisan na kožo ljubiteljem Satrianijeve kitarske igre, njegova ultra melodična nalezljivost, pa je faktor, ki daje albumu noto dovzetnosti, ki ji lahko prisluhnejo manj zahtevni poslušalci. Satriani pač ve in zato zna dostaviti izdelek, ki je lahko všeč prav vsakomur!

avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Shockwave Supernova (3:49)
2. Lost in a Memory (4:12)
3. Crazy Joey (3:40)
4. In My Pocket (4:12)
5. On Peregrine Wings (5:26)
6. Cataclysmic (5:02)
7. San Francisco Blue (3:19)
8. Keep on Movin’ (4:23)
9. All of My Life (4:02)
10. A Phase I’m Going Through (3:59)
11. Scarborough Stomp (3:59)
12. Butterfly and Zebra (1:47)
13. If There Is No Heaven ( 5:07)
14. Stars Race Across the Sky (4:45)
15. Goodbye Supernova (5:46)

Zasedba:
Joe Satriani – kitara, klaviature, bas kitara na skladbi št. 4, orglice
Mike Keneally – klaviature, kitara na skladbi št. 2
Marco Minnemann – bobni na skladbah št. 1, 2, 5, 6, 7, 9, 10, 13, 14 in 15
Vinnie Colaiuta – bobni na skladbah št. 3, 4, 8 in 11
Bryan Beller – bas kitara na skladbah št. 1, 2, 5, 6, 7, 9, 10, 13, 14 in 15
Chris Chaney – bas kitara na skladbah št. 3, 4, 8 in 11
Bobby Vega – bas kitara na skladbi št. 9
Tony Menjivar – tolkala na skladbi št. 9
John Cuniberti – tolkala na skladbah št. 1, 2, 3, 5, 6 in 14


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki