Avtor: Primož Novak
Izvajalec: Trauma
Založba: Witching Hour Productions
Izid: year_month
Trajanje: 43:52
Ocena: 4/5
Za poljsko metal sceno verjetno ni treba posebej poudariti, da je z ekstremnimi skupinami pustila močan pečat. Pa vendar je treba tu poudariti, da ne obstajajo le death in black metal skupine. Odmevni so postali tudi s post-rock/metal skupinami, pa tudi kakšno progresivno rock zasedbo. A tokrat je govora preprosto o death metalu, natančneje o skupini Trauma, ki je letos izdala že sedmi celovečerni izdelek Karma Obscura. Največ pozornosti so dobili doslej z albumom Imperfect Like a God, s katerim so opozorili na svoj potencial. Slednjega albuma sicer do zdaj niso presegli, a se je skupina pokazala, da je konsistentna, obenem pa ne deluje, da bi se ponavljala.
Album po intru The Prelude To Annihilation, ki zaradi klaviatur spominja na kakšne Behemoth ali Vader, preide v Renewal Through Collapse, ki pokaže, iz kakega testa so Trauma. Ne gre za ponovno odkritje Amerike, temveč za logično poanto, ki se kaže skozi celo diskografijo skupine. Trauma se izkažejo s hitrim death metalski prijemi v stilu starejših death metal skupin, kot je Morbid Angel. Po drugi strani pa je prisoten tudi moderen pridih, kar pa ni vezano le na zvok, ampak tudi na vpletanje drugih metalskih vrlin. Še posebej je treba poudariti smisel za groove v stilu Fear Factory in Machine Head ob počasnejših predelih, ki se odlično kombinirajo s kakšnim hitrejšim in tudi tehničnim riffom. Vendar Trauma na pretiravajo. Dober primer je skladbe Renegade, ki spominja na Vader in Morbid Angel s hitrimi kitarami in bobnarskimi pedali, še bolj pa z nemelodično solažo. Izrazit primer hitrega groova pa je skladba Veil of Obliteration, ki deluje, da se skupina spogleduje tudi malce z Gojiro, a vendar ne gre tu za kakšno kompleksnost, kar je idealno za vrtenje lasišča.
Nedvomno je treba pri Traumi pohvaliti diverziteto celotnega izdelka. Na srečo ni konstantnih blastov, ni vse v enem in istem hitrem tempu, res pa album ne postreže s čim bolj umirjenim razen v daljši skladbi The Edge of Depravity, kjer skupina ponudi malce bolj umirjeni atmosferični predel s klavirjem. Šibkejša točka je vokal, ki ne premore prave globine, kar se tiče kruleža, pa tudi občasno kričanje lahko precej reže v ušesa. Tudi solaže delujejo malce vsiljeno pa še narejene so po nemelodičnem kopitu v stilu Vader in Morbid Angel.
Trauma v sedmo dokazujejo, da jim ne pojenjajo moči. Ostali so zvesti svojemu zvoku in načelom death metala. Mogoče jim v naslednje ne bi škodilo malce eksperimentiranja, da ne bodo postali preveč repetitivni in predvidljivi.
Zasedba
Arkadiusz “Mały” Sinica – bobni
Artur “Chudy” Chudewniak – vokal
Jarosław “Mister” Misterkiewicz – kitare
Produkcija
Jarosław Misterkiewicz
Seznam skladb
