Khymera: Master Of Illusions

0 45

“”Master Of Illusion” črpa navdih iz tradicionalnih pridobitev AOR glasbe, hard rocka in celo glam metala, rezultat pa je Wardova vizija melodičnega rocka, ki je produkcijsko tudi konkretno nazobčan in kitarsko zadovoljivo našobljen.”

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 06.03.2020
Produkcija: Dennis Ward
Dolžina albuma: 47.30
Zvrst: AOR / Melodic Rock
Ocena: 8.0 / 10


Dennis Ward je na evropski hard rock in metal sceni zelo cenjeno ime, zlasti, ko nanese debata o zvočnem inženirstvu in produkciji številnih albumov. No mož, ki je sicer basist, je dolga leta predstavljal enega od stebrov nemške zasedbe Pink Cream 69, da bi pred kratkim prestopil k polnopravnemu članstvu kultnih britanski art rockerjev Magnum s katerimi je v začetku let izdal album »The Serpent Rings«. Ward je bil skozi svojo zavidljivo glasbeno kariero od nekdaj nenehno  vpet v sodelovanja znotraj kopice glasbenih projektov, bodisi Sunstorm z Joe Lynn Turnerjem (Deep Purple, Rainbow), ali Place Vendome z Michaelom Kiskejem (Helloween), s katerim sta kasneje našla uspešno navezo znotraj skupine Unisonic.

Nenehno izredno dejavni glasbenik pa je prevzell pred mnogimi leti pod svoje okrilje udi projekt Khymera, ki je bil sprva mišljen kot sodelovanje med italijanskim glasbenikom in producentom Daniele Liveranijem ter legendarnim Kansas pevcem Steveom Walshem ter tako pod imenom tega projekta nanizal tri albume: »A New Promise« (2005), »The Greatest Wonder« (2008) in »The Grand Design« (2015).

Na projektu Khymera pa je posebnost ta, da se vokalno na njem preizkuša prav Dennis Ward, ki je od nekdaj kot basist opravljal redno vlogo spremljevalnega vokalista. Kadarkoli si ga ujel na odru, bodisi s Pink Cream 69, kot je to bilo npr. davnega 14.07.2007 v Velikem Ubeljskem, ali z Unisonic, je Dennis, ob basiranju, vselej vestno opravljal tudi vokalno kritje. Kot vokalist je Ward soliden, dober, nikakor pa njegov vokalni karakter ne premore tiste pike na »i«, po čemer bi lahko rekli, da Ward izstopa med vokalisti, ali da sodi v cvetober le teh. Je soliden, a nikakor ne odličen. Zlasti ne v tehničnem smislu. Vokal je čist do blago grlen, na trenutke, zlasti v višjih legah bi mu koristilo še malo dodatne sape in »plina«, a možakar to večkrat zelo pretkano balansira z napevi vokalnih zborov, s čimer istočasno krepi atmosferično komponento AORovsko močno navdahnjenih skladb. Hitra orientacija, bi umerila kompasno iglo na sledeča imena: Icon, Signal, House Of Lords, Winger. Kdor pozna pretekla dela tega projekta, je »Master Of Illusions« nadaljevanje s točke, kjer se je zgodba ustavila na predhodniku »The Grand Design«.

V glasbenem oziru so Khymera dovolj posrečen glasbeni projekt, da vzdržuje album skozi minutažo zanimanje povprečnega ljubitelja žanrov AOR in sodobnih »dognanj« v melodičnem rocku. “Master Of Illusion” črpa navdih iz tradicionalnih pridobitev AOR glasbe, hard rocka in celo glam metala, rezultat pa je Wardova vizija melodičnega rocka, ki je produkcijsko tudi konkretno nazobčan in kitarsko zadovoljivo našobljen. Produkcijski odkloni v prid klaviaturam obstajajo na albumu (After All This Time), je pa pretežno »Master Of Illusions« naklonjen produkciji, v kateri so kitare odločno »porinjene naprej«. Za prvovrstno solranje skrbi na albumu odlični Michael Kelin, ki ga poznate nemara iz skupine Wicked Sensation ter First Signal (sodelovanje z Harry Hessom iz Harem Scarem), z Wardom pa sta sodelovala skupaj na Place Vendome albumu »Close to the Sun« (2017).

Seveda Khymera ne odkrivajo Einsteina na tem albumu. Dostavljajo pa sveženj krepkih in kakovostno enakovredno stoječih točk, ki kredibilno vzdržujejo ta projekt pri življenju. Skladbe dosegajo kakovostno konsistenco, s katero držijo poslušalca skozi album pri sebi. Seveda govorimo o tistih nekaj preživelih nostalgikih kozmetike osemdesetih, ki je iskala radiu naklonjen rock. A kot povedano, z ošiljeno produkcijo, a hkratno ultra muzikalično nalezljivostjo. V tem oziru nadvse simpatičen album, ki zavoljo kvalitetne glasbene substance hitro potrdi, da je prav integracija tako kvalitetnega glasbenika in producenta, kot je Dennis Ward k Magnum, bistveno prispevala, da zveni tudi zadnji album legend, presenetljivo sveže.

avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Walk Away
2. The First Time
3. Master Of Illusions
4. The Sun Goes Down
5. Paradise
6. The Rhythm Of My Life
7. Follow The Sun
8. Father To Son
9. After All This Time
10. Victim Of Your Love
11. Let It Happen

Zasedba:
Dennis Ward – vokal, bas kitara
Michael Klein – kitara
Eric Ragno – klaviature
Pete Newdeck – bobni


Khymera (feat. Dennis Ward) – The Rhythm Of My Life (uradni besedilni video)
Khymera (feat. Dennis Ward) – Walk Away (uradni besedilni video)
Khymera – Master Of Illusions (naslovnica)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki