Izvajalec: Kiske, Michael
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Ocena: 1/5
Človek, ki je zapisan, kot so-ustvarjalec heavy metal glasbe, katera je imela vplivne učinke na nadaljnji razvoj metala na tleh Evrope in na razvoj nasploh tiste veje, ki je okarakterizirana z besedo “power” ali simfonični “power”, se lahko pohvali s tem, da je lastnik vokala, ki je jasno in glasno povedano eden najbolj idealnih za oba omenjena žanra, začenši s post “Walls Of Jericho” era izvornimi koreninami v Helloween.
Sodobni Michael Kiske že nekaj časa rad pridiga v svojih izjavah, da metal ni bil nikdar del njegove osebnosti in da so le njegovi solo albumi pravzaprav prava refleksija njegove osebnosti. Vse bi bilo “cool”, če… no verjetno ne bo težko uganiti nadaljevanja.
Kar je naredil v metalu edino šteje, bodisi Helloween, bodisi projekti (npr. Avantasia, Place Vendome), medtem ko za solo albume nikakor tega ni mogoče reči. To velja tudi za njegov trenutni aktualni album “Kiske”. Michael se drži predvidljive šablone mehkega rocka, raje rečeno osladnega pop rocka. Kjer ob prvem taktu veš kateri akord in noto bo ubral v nadaljevanju sleherne pesmi. Celotno ploščo je pravzaprav mogoče takoj brez slehernih preglavic ali odvečnega tratenja mentalne energije trivialno prebrati. Pesmi ni niti pomembno posebej izpostavljati in jih kdove kako posebej rangirati “ta je takšna”, “tista je pa takšna”, ipd… Vse je nekako odbrenkano na isti valovni dolžini z “beatom” srednje hitrega tempa. Kiske v produkciji seveda v središču, a z riffi, če ti slučajno že kje so, daleč, daleč v ozadju. Te prekriva nasploh tudi včasih naravnost pretirana uporaba akustične kitare. “Kiske” naj bi bil Michaelov najbolj osebno izpovedni album doslej. Z njim naj bi našel znova samega sebe. Vsekakor sem vesel zanj, da se mu je to zgodilo, samo da je fant srečen in razsvetljen. Vendar pa je glasbeno album “Kiske” pač popolna kastracija. Kiske ponuja glasbo za nivo desetletnih otrok, ki prebirajo “Bravo” in strižejo iz omenjenega magazina sproducirane pop ikone upoštevajoč v prvi stopnjo fizične privlačnosti izvajalca in mnogo manj nivo glasbene kvalitete, ki jo ta ponuja. Morda pa bi Michael rad prišel na “Bravo” naslovnice.
Skratka. La-la-la in hopsasa lajnanja skozi cca. 45 minut je na albumu “Kiske” prek glave dovolj. Tisti, ki iščete globino in širino, ki te objame in magnetično pritegne takoj nepovratno nase, kot ljubezen na prvi pogled, izogibajte se v širokem radiju tega zelo, zelo žalostnega izdelka, ki je bil vzet v tole recenzijo samo zaradi preteklih velikih del Michaela Kiskeja v okviru skupine Helloween. Kiske je z novim solo albumom dokazal še enkrat, da je sila slab komponist oziroma, da je mojster razpoloženjskega stanja, ki ga poznamo kot dolgočasje. Kar je dal dobrega od sebe, so mu spisali drugi. Nazadnje novembra lani, ko je njegov vokal seval prepoznavno epskost in pompoznost v melodičnem “hard rock heavy” projektu Place Vendome. S tem dejstvom pa se trmoglavec nikakor noče sprijazniti.. Ko poslušaš npr. Helloween legendarni album “Keeper Of The Seven Keys pt. I” in si za njim zavrtiš album “Kiske”, preprosto ne moreš verjeti, da poje isti vokal obe plošči. Glede na nivo glasbe, ki jo ponuja Micael Kiske z novim albumom, bi si lahko brez dolgega oklevanja izbral novo umetniško ime in izdajal albume pod imenom “Karli”, “Rudi”, “Pepi”,… Gre torej za strel v prazno, ki je obupno poln praznine ter hkrati s tem, po vsebnosti sladkorja, smrtno nevaren.
Zasedba
Michael Kiske – vokal, kitara, klaviature
Sandro Giampietro – kitara
Fontaine Burnett – bas kitara
Karsten Nagel – bobni
Produkcija
Michael Kiske
Seznam skladb
1. Fed By Stones
2. All-Solutions
3. Knew I Would
4. Kings-Fall
5. Hearts Are Free
6. The King Of It All
7. Sing My Song
8. Silently Craving
9. Truly
10. Painted
11. Sad As The World
Trajanje albuma: 46:32
