Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Jade Warrior
Založba: Island Records
Izid: year
Trajanje: 36:27
Ocena: 5/5
S »Kites« so šampioni ambientalnih in svetovno-glasbenih izpeljank progresivnega rocka Jade Warrior nadvse uspešno nadaljevali inštrumentalni slogovni recept prejšnjih dveh studijskih dosežkov, mojstrovin »Floating World« (1974) ter »Waves« (1975). Multi-inštrumentalista, flavtist/tolkalist Jon Field in kitarist/klaviaturist/tolkalist Tony Duhig sta v obdobju Islands ere Jade Warrior, katera je bila tako imenovana zaradi njihove pogodbe z istoimensko založbo, ustvarila glavnino njunih/njihovih najboljših del, katere so presenetljivo uspešno prestale test časa.
»Kites« je bil še eden v nizu Jade Warrior konceptualnih albumov, a se za razliko od prejšnjih dveh dosežkov ni navdihovali v yukio filozofiji antične Japonske, temveč v zgodovini antične Kitajske, natančneje s potovanji Teh Ch’enga, kitajskega zen mojstra iz 9. stoletja ter s slikarsko mojstrovino Paula Kleeja ‘Kraljestvo zraka’. V obdobju, ko so bili Jade Warrior pionirji na področju svetovne glasbe in ambientalnega rocka, se je na zahodu vse bolj povečevalo zanimanje za kulturo daljnega vzhoda, zato si ne bi mogli izbrati boljšega trenutka za morebitni komercialni uspeh, a tega iz več vzrokov ni bilo od nikoder. Največja kvaliteta Jade Warrior v njihovem inštrumentalno ambientalnem obdobju je bilo povezovanje kompleksne fuzije raznovrstnih zvočnih prvin s področja klasike, jazza, svetovne glasbe, folka in rocka v izjemno bogate ambientalne sloje prek inovativne rabe klaviatur, pogostokrat eksotičnih tolkal, pastoralnega zvoka flavte, nežnih akustičnih melodij ter občasnih rockovskih izbruhov na električni kitari.
»Kites« je vseboval vse naštete prvine in se od predhodnika »Waves«, ki je bil pravzaprav ena kompozicija, razdeljena na dva dela, pomembno razlikoval po tem, da je bil sestavljen iz večinoma krajših skladb (izjema je le »Wind Borne« z nekaj več kot sedmimi minutami). V primerjavi s predhodnikom »Kites« je med posameznimi skladbami moč najti nekoliko manj prelestnih meditativnih trenutkov, saj je ta album po splošni naravi bolj energičen in dramatičen. Po drugi strani gre za še bolj kompleksen dosežek s številnimi abstraktnimi in visoko kompleksnimi motivi ter zanimivimi inštrumentalnimi multi-harmonijami. Levji delež pri bolj kompleksnih ritmičnih slojih posameznih »Kites« kompozicij so odigrale srdite pasaže na violini v režiji slovitega avantgardnega multi-inštrumentalista Freda Fritha (Henry Cow), kateri je sicer precej bolj znan kot eden najbolj inovativnih in ‘odštekanih’ kitaristov vseh časov. Tokrat sta Field in Duhig, poleg Fritha, ki je bil od gostov daleč najbolj znano ime, med gostujoče glasbenike povabila tako rekoč celoten simfonični orkester, zato se posamezne »Kites« stvaritve bohotijo pod težo kompleksnih godalnih in pihalnih aranžmajev, katere albumu pridodajo močan jazzovski pečat.
Album je slogovno in konceptualno razdeljen na dva dela. Prvi del, na katerem je osrednjo skladateljsko in inštrumentalno vlogo odigral Field, je nekoliko bolj pastoralno obarvan ter navdahnjen s prej omenjeno sliko Paula Cleeja o čemer se lahko poslušalec nazorno prepriča že na visoko romantičnem »Songs Of The Forrest«, kateri se po uvodnem efektu grmenja prelevi v razigran motiv s pentatoničnimi ritmičnimi variacijami na flavti. Čeprav je album v celoti inštrumentalen, je Clodagh Simonds tu poskrbela za odlično, eterično obarvano, nebesedno žensko vokalizacijo. Posamezne skladbe se med seboj prelivajo brez presledkov, zato sledi prehod v »Windsong«, kjer med eksotičnimi ritmi raznobarvnih tolkal vladajo eterične vokalizacije s pomočjo katerih se oblikuje ambientalni efekt ženskega zbora sredi s tradicionalno kitajsko arhitekturo oblikovanega nebeškega templja. Prijetne variacije na flavti, violini in kitari lepo stopnjujejo dvigujočo atmosfero.
Temperamentni »The Emperor Kite« se, naslovu ustrezno, ponaša s pristnim ambientom glasbe daljnega vzhoda ob katerem si ni težko predstavljati lebdečih papirnatih zmajev, tako značilnih za kitajsko folkloro. Čudovita dinamika, ki vlada med ognjevitimi improvizacijami na violini ter pentatoničnimi tolkalnimi lestvicami daje poslušalcu občutek nemira, ki ga je sredi neba povzročil nenaden pojav orjaškega papirnatega zmaja. »Wind Borne« je najdaljša in najbolj kompleksna stvaritev na »Kites« s številnimi nepredvidljivimi časovnimi prehodi ter nenadnimi improvizacijami, vendar hkrati vsebuje tudi nekaj nadvse subtilnih motivov pri katerih igrajo ključno vlogo prelestni pastoralni aranžmaji na flavti, tolkalah in klaviaturah. Duhovite improvizacije na akustični kitari eteričnemu ritmičnemu zaledju pridodajo tudi nekaj rockovske igrivosti, medtem ko posamezne aranžmaje zaznamuje izjemno okusna mešanica ambientale, jazza in svetovne glasbe.
»Kite Song« vsebuje prelepe simfonične aranžmaje na flavti in klavirju s pomočjo katerih Jade Warrior ustvarijo pravcato spokojno, meditativno atmosfero. »Land Of The Warrior« na katerem v uvodnem delu vladajo avantgardno- abstraktni efekti ter pobesnele variacije na flavti, kar v navezi ustvarja bojevniško vzdušje, medtem ko je njegov zaključek precej bolj eterično obarvan, predstavlja zadnjo skladbo prvega dela koncepta.
Drugi del albuma in s tem koncept o potovanjih antičnega kitajskega zen filozofa The Ch’enga naznani skladba »Quietly By The River Bank«, katera se ponaša s številnimi okusnimi variacijami na akustični kitari ter z jeznorito violinsko improvizacijo v režiji Freda Fritha. Na drugi polovici albuma, kjer vladajo izrazito kratke stvaritve, je ključno skladateljsko in inštrumentalno vlogo odigral Duhig, kar se čuti v večji vsebnosti akustično kitarskih pasaž in recimo temu nekoliko bolj rockovsko obarvanih strukturah posameznih del, čeprav je bilo v tej fazi Jade Warrior rock v pravem pomenu besede kvečjemu moč najti le še za ščepec.
»Arrival Of The Emperor« naslovu ustrezno, kjer se izoblikuje pristno vzdušje kitajskega cesarskega dvora in zbora mandarinov, vsebuje pompozne ambientalne sloje na kitari, raznovrstnih tolkalih in godalih. Nekateri ambientalni manierizmi na drugi polovici albuma močno spominjajo na soundscape s katerimi sta zaslovela Brian Eno (ex-Roxy Music) in Robert Fripp (King Crimson). »The Ch’eng« je sestavljen iz kratke kitarske improvizacije, ki ob naboru šelestečih tolkal ustvari eterično vzdušje, medtem ko je »Arrival Of Chia Shan« zgodnji primere prej omenjenih soundscapeov, saj gre za kratko orkestralno valovanje, ki po manj kot minuti odda prostor meditativni zakuski »Towards The Mountains«. Na slednji vnovič zavladajo ambientalni motivi svetovne glasbe, predvsem kitajske folklorne glasbe, medtem ko so orkestralne variacije na umetelen način stopljene z nežnimi kitarskimi improvizacijami. Na zaključnem »The Last Question« kratka melodija na akustični kitari odda prostor prav tako kratki improvizaciji na flavti, medtem ko se na violini izoblikuje nadvse prijeten, skorajda spokojen motiv, ki poskrbi za nadvse lep zaključek albuma.
Na »Kites« so Jade Warrior dosegli še eno novo stopnjo zrelostnega dozorevanja in se vnovič izkazali v vlogi velikih progresivno rockovskih inovatorjev na področju inštrumentalnega ambientalnega rocka z elementi svetovne glasbe. Malo ambientalnih mojstrovin se ponaša s takšno intenzivnostjo in eksperimentalnim žarom kot je to značilno za »Kites«, katerega se lahko zlahka razglasi za vrhunec celotne Jade Warrior studijske diskografije.
Zasedba
Tony Duhig – kitara, tolkala, klaviature
Jon Field – flavta, kitara, tolkala
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Roger Bryson – klavir
Fred Frith – violina
Pete Gibson – rog
Coleridge Goode – bas kitara
Debbie Hall – violina
Jeff Westley – electrični klavir
Graham Morgan – bobni
Joe O’Donnell – violina
Clodagh Simonds – vokal
Gowan Turnbull – saksofonGeoff Westley – klavir
Willie – bobni, tolkala
Produkcija
Jon Field in Tony Duhig
Seznam skladb
1. Songs of the forest (3:30)
2. Wind song (3:25)
3. The Emperor kite (2:21)
4. Wind borne (7:32)
5. Kite song (2:20)
6. Land of the warrior (3:29)
7. Quietly by the river bank (4:35)
8. Arrival of the Emperor: “What does the venerable sir do?” (2:27)
9. Teh Ch’eng: “Do you understand this?” (1:08)
10. Arrival of Chia Shan: discourse and liberation (0:53)
11. Towards the mountains (2:04)
12. The last question (2:37)
