Le Orme in Banco del Mutuo Soccorso – druženje z legendami italijanskega progresivnega rocka (2012)

Avtor: Peter Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik

Kraj: Pordenone / Deposito Giordani / Italija
Datum koncerta: 24.03.2012
Število obiskovalcev: 1300
Cena karte: 25,00€

Italijanska progresivno rockovska scena je vselej slovela po celi množici nevsakdanje nadarjenih in artistično visoko plodovitih skupin. Medtem, ko so številne izmed njih, predvsem zaradi šibke medijske pozornosti, razpadle po zgolj enem ali dveh albumih, se je peščici z redko zabeleženo trmo, vztrajnostjo in vizijo, nekako uspelo prebiti iz obskurnosti in nase opozoriti celo na mednarodnem prizorišču. V to elito redkih izbrancev, ki so uspeh doživeli tudi na drugi strani Atlantika, poleg najbolj slovitih italijanskih prog rockovskih prvakov Premiata Forneria Marconi, sodita med prog rockovskimi gurmani nič manj sloviti skupini Le Orme in Banco del Mutuo Soccorso. Le redkokdaj se nam ponudi priložnost, da bi si lahko od blizu ogledali ene ali druge, še večji čudež pa se zgodi, ko v istem večeru nastopijo oboji, zato smo se takoj, ko smo izvedeli, da se obe legendarni zasedbi nahajata sredi skupne turneje brez daljšega premisleka odpravili v Pordenone, kjer se je že uro pred začetkom koncerta pred dvorano kar trlo (večinoma) italijanskega občinstva. Za razliko od borne in danes z izjemo peščice jazz fusion zanesenjakov skorajda neobstoječe slovenske prog rockovske scene, Italijani še vedno izjemno cenijo zapuščino svojih pionirskih skupin, ki so bile s svojim glasbenim izročilom vedno ogledalo mediteranske duše. Njihovo glasbeno dediščino pa cenijo skoraj tako kot slikarsko zapuščino renesančnih mojstrov.

Najprej so na oder v od svojih zlatih časov pošteno prevetreni postavi stopili Le Orme (v našem prevodu ‘Stopinje’). Slednji so med prog rock gurmani najbolj zasloveli zaradi studijskih mojstrovin »Uomo di pezza« (1972) ter »Felona e Sorona« (1973). Navkljub številnim vzponom in padcem so dandanes še vedno studijsko in koncertno aktiven band, kar dokazuje tudi njihov najnovejši, odličen studijski izdelek »La Via Della Seta« (2011), konceptualni album o potovanjih Marca Pola, kateremu je bila poleg izvedbe lepega števila dolgoletnih klasik posvečen celoten uvoden del njihovega nastopa. Čeprav je od postave, ki je posnela prvenec »Ad gloriam« (1969) ostal zgolj razposajeni bobnar Michi Dei Rossi, ki je ves čas zavzeto vzdrževal prešeren kontakt s publiko, se jim to pri številnih virtuoznih poletih in tkanjih kompliciranih inštrumentalnih sekcij niti najmanj ne pozna. Le Orme so preprosto uigrani ‘v nulo’, ozvočenje pa so tudi imeli kot iz ‘škatlice’.

Dei Rossiju so družbo na odru delali še dolgoletni klaviaturist Michele Bon, ki je leta 1996 zamenjal legendarnega Tonya Pagliuco, basist Fabio Trentini ter gostujoča glasbenika, izkušeni pevec Jimmy Spitaleri in mladi kitarist William Dotto. Spitaleri, sicer dolgoletni pevec prav tako kultne skupine Metamorfosi, je imel težavno nalogo nadomeščati originalnega Le Orme pevca Alda Tagliapietra. Slednjega kljub temu ni nihče pogrešal, saj je Spitaleri prav tako izjemen pevec s popolnoma lastnim, operetnim pristopom, kar pomeni, da se ponaša z zavidljivim razponom glasilk. Z Dotto sta sicer trenutno v vlogi pridruženih članov, vendar je najbrž samo še vprašanje časa kdaj ju bodo preostali trije tovariši sprejeli kot polnopravna Le Orme člana. Z aktualnega studijskega albuma »La Via Della Seta« so izvedli štiri skladbe, »L’ Alba dei Eurasia«, »Il Romanzo di Alessandro«, »Verso Sud« in »Una Donna«. Vrhunec Le Orme nastopa pa je po pričakovanju napočil, ko so na vrsto prišle izvedbe s kultnega albuma »Felona e Sorona« na katerih so inštrumentalistični velemojstri demonstrirali svoje najboljše prvine, kar še posebno velja za fenomenalno verzijo ‘Van Der Graaf Generator-skega’ »Sospensi Nell’Incredibile«, »Rittrato di un Mattino, »All’Infuori Del Tempo« in »Ritorno Al Nulla«. Po tem, ko so izvedli večino klasik s prej omenjenega legendarnega albuma je bilo tudi konec njihovega samostojnega nastopa po katerem smo bili zaradi hipnotične doze simfo prog rockovske artizma in virtuoznosti še nekaj časa popolnoma prevzeti.

Banco del Mutuo Soccorso, ki so na koncu poželi še nekoliko več ovacij s strani publike kot predhodniki, so sorodna, a vendarle nekoliko drugačna zgodba kot Le Orme. Od originalnih članov sta bila v tem večeru prisotna samo karizmatični pevec Francesco Di Giacomo in klaviaturski čarodej Vittorio Nocenzi. Kultna skupina, ki je najbolj zaslovela z mojstrovino »Darwin!« (1972), kateri je tudi namenila glavnino izvedb tega večera, se je na odru pojavila skorajda nemudoma po (začasnem) slovesu njihovih dolgoletnih tovarišev. Karizmatični dedek kosobrinček Di Giacomo, belobradi mož srepega pogleda, je večino koncerta premižal in med petjem ves čas nekaj prežvekoval. Tovrstnemu pavšalnemu kontaktu s publiko vnemar, pa je njegovo s falsetom okronano petje še vedno vredno vsega občudovanja. Klaviaturist Nocenzi je, tako kot njegov brat in nekdanji član skupine, pravcati klaviaturski fanatik kar se tiče orglarske virtuoznosti in s tem ključni inštrumentalni član BDMS. Njegove virtuozne mojstrovine na hammond orglah in različnih vrst sintetizatorjev na čelu z melotronom so v dvorani ves čas vzdrževale zavidljivo epsko vzdušje. BDMS tudi s pomočjo vnosa flavte v svoji zvokovni sliki vsebujejo več elementov folka, medtem ko so na splošno v primerjavi z Le Orme bili vedno precej bolj zaznamovani z jazzovski finesami. Banco klasike, ki so po pričakovanju naletele na najbolj hrupen odziv občinstva so bile po pričakovanju »La Danza Dei Grandi Rettili«, »Moby Dick«, »Conquista Della Posizione Eretta «, »Evoluzione« in zaključna »Tracia I«. Publika je Di Giacomu, Nocenzi, basistu Tizianu Ricciju ter preostalim članom ves čas ‘jedla iz roke’.

Večer je dosegel vrhunec, ko so se na odru zbrali vsi člani obeh skupin ter družno udarili pet skladb, ki so vsebovale številne vmesne inštrumentalne jame, obenem pa se je vsak inštrumentalist predstavil še s kratko solo točko. Od vseh inštrumentalnih prvakov iz obeh skupin, ki so se nam predstavili v tem večeru bi bilo zelo težko izbrati favorita, a vendarle bi bila plamenica na koncu podeljena Vittoriu Nocenzi, kateri je bil pri virtuoznem, a izjemno sofisticiranem prerivanju sredi morja tipk preprosto neverjeten. Pri tem je bilo zanimivo gledati, kako se je izjemen virtuozni zanos mlajših članov sinhrono združil z izkušnjami in odrsko karizmo starih mačkov. Slednji niso pokazali niti najmanjšega znaka utrujenosti pa čeprav so že zdavnaj prestopili starostno mejo šestdesetih let. Stari pajdaši so v finalnem dejanju večera izvedli po eno klasiko iz zakladnice obeh skupin, kar pomeni, da smo v zaporedju lahko uživali v izvrstnih adaptacijah standardov kot so »Fino Alla Mia Porta« »Gioco Di Una Bimba«, »Sguardo Verso Il Cielo« ter »Non Mi Rompete«. Pri tem je večina publike skorajda nepretrgoma sodelovala pri prepevanju refrenov.

Dvojna naveza mojstrov italijanskega simfoničnega prog rocka nas je razvajala skorajda štiri ure in nas v tem času za kratek čas vrnila v neko ‘davno’ minulo, romantično obdobje, ko je rock glasba postala enakopraven, sestavni del izborne glasbene umetnost ter se ob boku enakopravno postavila klasiki in jazzu. Le Orme in Banco Del Mutuo Soccorso pa se tok časa niti najmanj ne pozna, saj se starajo kot dobro vino. Še posebno pa je med koncertom godilo spoznanje, da se je med publiko poleg legije ‘sivcev’ nahajal kar zavidljiv delež mladine, ki se je na mesto na ‘rave party’ in alkoholno ‘zabavo’ rajši odpravila na ta dvojni koncertni spektakel, da bi si širila stanje duše in duha. To ohranja upanje, da tudi nove generacije poslušalcev počasi spoznavajo, na novo odkrivajo in vse bolj cenijo glasbeno dediščino njihovih očetov in dedov pa četudi to za enkrat velja samo za naše zahodne sosede in večino preostalih zahodnoevropskih držav, ki se ponašajo z bogato progresivno rockovsko tradicijo.

Setlista

LE ORME:
1. L’alba Di Eurasia
2. Il Romanzo Di Alessandro
3. Verso Sud
4. Una Donna
5. 29547, L’Asteroide di M.P.
6. Cemento Armato
7. Sospesi Nell’Incredibile
8. Felona E Sorona
9. L’Equilibrio
10. Ritratto di un Mattino
11. All’Infuori Del Tempo
12. Ritorno Al Nulla

BANCO MUTUO DEL SOCCORSO:
1. Di Terra
2. Nudo
3. Cento mani cento occhi
4. Canto nomade per Il prigionero
5. La conquista della posizione eretta
6. L’evoluzione
7. 750.000 ani fa… l’amore?
8. La danza dei grandi rettilli
9. Moby Dick
10. Il ragno
11. Lontano da
12. Traccia I.
—dodatek—
13. R.I.P. (Requiescant In Pace)
14. Fino alla mia porta
15. Gioco di una bimba
16. Uno sguardo verso di Cielo
17. Non mi rompete

Galerija slik