Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Arena Stožice / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 11.10.2010
Število obiskovalcev: 13
Nedavno je bilo v časniku Delo mogoče prebrati, da naj bi bil Cohen skupaj z Dylanom, Johnnyem Cashem ter Nickom Caveom eden od štirih glasbenikov z biblično težo. Nekoliko pretirana trditev, vsaj glede Cavea, čigar status bi lahko označili kvečjemu za kultnega, Cohen pa se z bibličnim klubom spogleduje predvsem zavoljo svojega porekla, ki naj bi ga vezal kar na svetopisemskega Arona. Vsekakor pa drži, da je v današnjih internetnih časih le malo mednarodno znanih izvajalcev, ki bi lahko prodane karte šteli v deset tisočih. Med te pa Cohen sodi zagotovo. K temu nedvomno prispeva predvsem duhovna širina sivolasega gospoda s klobukom, saj je mož poleg glasbenika tudi pesnik, prozaist in publicist, njegove zbirke pa so prevedene v večino svetovnih jezikov, tudi slovenščino. Prvo knjigo pesmi je objavil že davnega leta 1956, prvi roman pa 1963. Sicer bi se na svetu gotovo našlo kar nekaj podobno plodovitih avtorjev, a je Cohen med njimi nedvomno unicum, saj je edini, ki mu je svojo prefinjeno poezijo uspelo združiti z enako fantastično glasbo. Pri tem pa mu nihče (niti Dylan) ne seže do kolen.
Tako je Cohen zagotovo nadvse primeren izvajalec za krstno sezono dvorane v Stožicah, kamor je tega dne prišlo okoli 10.000 obiskovalcev. Tu pa so se začele težave. Organizatorji se še niso dobro privadili na kapacitete objekta, kar smo poleg tistih, ki so pred koncertom kupovali karte na lokaciji, občutili tudi akrdeditirani novinarji. To so dokazovale nepregledne vrste ozlovoljenih obiskovalcev ter medijcev, ki so se stekale k paru skromnih prodajnih okenc na zabojniku pred objektom. Poleg tega je prišlo tudi do zmede z oznakami sedišč, tako, da se so se morali nekateri, potem ko nas je kar nekaj zamudilo uvodne točke nastopa, ubadati še s tem.
Notranjost stožiške dvorane je za naše razmere dokaj impresivna in tudi zvočnost presenetljivo dobra. Cohen je tako navdušil v vseh pogledih. V treh urah in pol (s prekinitvijo) smo slišali vse njegove uspešnice od Dance me to the end of love, Hallelujah, I’m your man, First we take Manhattan, pa do Closing time, ki tokrat presenetljivo ni bila zadnja, saj sta jo v drugem bisu nasledili še I tried to leave you In Ain’t no cure for love. Seveda ni šlo brez Cohenove prikupne mimike snemanja klobuka, telemarka na eni nogi (za posebno ganljive trenutke) in lahkotno hopsajočih odhodov z odra, ki so že sestavni del njegovega šarma. Brez tega koncert ne bi bil popoln. K temu je prispevala tudi odlična zasedba, ki jo sestavljajo Bob Metzger (kitara), Neil Larsen (klaviature), Rafael Gayol (bobni) in Roscoe Beck (bas), ki je znan po tem, da je bil tudi v skupini legendarnega Erica Johnsona. Na spremljevalnem vokalu pa smo pogrešali Sharon Robinson, s katero je Cohen sodeloval na večini svojih albumov po letu 80′ in soavtorico hitov, kot sta Everybody knows in Waiting for a miracle. Kljub temu pa so bili zvočni učinki, ki jih je poleg žametnega Cohenovega glasu zaznamovala tudi avtorjeva poetika ljubezni, samote in vere, kot vedno nekaj posebnega in povsem samosvojega.
Z glasbenega vidika je bil koncert tako nepozabno doživetje, žal pa bo enako težko (a iz povsem drugačnih razlogov)pozabiti tudi pot proti domu. Vrli pobudniki projekta Stožice še vedno niso primerno uredili parkirišč pred dvorano (avtobusi seveda nehajo voziti še pred 23. uro) tako, da so se tisoči obiskovalcev, od katerih se je večina napotila peš proti centru, v nepopisni gneči vsuli na ozko Vojkovo uličico in v gosji vrsti bentili, zakaj za župana niso raje volili Jazbinška. Nismo si mogli kaj, da si ne bi še enkrat zapeli Cohenovih verzov: “I raise the glass to the awful truth, which can’t be revealed to the ears of youth, except to say it isn’t worth a dime”.
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1.Dance Me to the End of Love 2.The Future 3.Bird on the Wire 4.Everybody Knows 5.Who By Fire 6.Hey, That’s No Way To Say Goodbye 7.The Darkness 8.Born In Chains 9.Chelsea Hotel #2 10.Waiting for the Miracle 11.Anthem 12.Tower of Song 13.Suzanne 14.Avalanche (4th and 5th verse missing) 15.Sisters of Mercy 16.The Gypsy’s Wife 17.Feels So Good 18.The Partisan 19.Hallelujah 20.I’m Your Man 21.Take This Waltz —dodatek I.— 22.So Long, Marianne 23.First We Take Manhattan —dodatek II.— 24.Famous Blue Raincoat —dodatek III.— 25.If It Be Your Will (The Webb Sisters) 26.Closing Time —dodatek IV.— 27.I Tried To Leave You 28.Ain’t No Cure for Love
Galerija slik
