Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Ion Dissonance
Založba: Century Media
Izid: year
Trajanje: 42:18
Ocena: 4.8/5
Želite kljubovati množicam ter ponuditi sosedom pretres ter predinfarktno stanje servirano direktno iz vaših domačih zvočnikov? Nič lažjega! Disonanca je namreč zapoved in jekleni imperativ uničenja vseh nepripravljenih je tisto, kar odlikuje kanadske tehničarje brutale, skupino Ion Dissonance, že od prve plošče dalje!
Od albuma Breathing Is Irrelevant prek plošče Solace in Minus The Herd se intenzivnost le še stopnjuje, album Cursed pa dokazuje, da najvišja stopnja tehnicizma ter popolne kazni za ušesa še ni dosežena. Prostora za nadgradnjo je očitno še ostalo, to pa zmorejo le redki. Shizofrenija zvokov ter matematizacija ritma se stapljajo v popolni sonični zid, onkraj katerega so kataklizma in navdušenje nad trpljenjem. Album premore več kot le deathcore definiranje s povprečno metriko grinda. Kvintet se tudi tokrat ne zateka v varno zavetje že preverjenega in še vedno stremi za korakom več v svoji zvočni evoluciji, z garaško etiko koncertnega razdajanja pa ne sušijo gejzirov inspiracije. Spomnijo na izjemnost skupine Dillinger Escape Plane ali pa nedavno slišane Cephalic Carnage, vsem primeram navkljub pa je njihovo obličje zgolj in samo njihovo lastno. Produkcijo zakrivi kar njihov kitarist Antoine Lussier, v boršč žmohtnosti pa so vpete osebne skušnjave, razdvojenosti ter jasna želja prelomiti še zadnjo izmed zapovedi težkometalnega žanra. Rifov ter kričečih momentov genialnosti ne manjka, kombinacija neusmiljenega menjavanja ritmov ter res ekstremne teže glasbenih nanosov pa so milo rečeno ubijalske ter smrtonosne. Poslušanje ter predajanje vsebini ter nepopustljiva zvočna kalvarija vas dodobra izmozga. Vsemu navkljub so kvaliteta glasbenikov, vsebina ter izjemna produkcija tisto, kar vam na razbolelo dušo vlije mano užitka ter potešitve. Trud je poplačan. Cursed pa ostaja izjemna kazen ter prekletstvo za površne poslušalce.
Metalizirani hardcore bi bil približek, s katerim je v paket zaviti divjanje ter ritmično zaviranje na mestu, norost nabildanih kitarskih zvokov ter quebeški upor sistemu, inteligenca ter izjemna strast. Hrup ima formo in forma je hrapava, tehnično polna ter osupljiva. Otvoritveni stihi kaotičnosti se začnejo s skladbo ‘Cursed’, 8-strunske kitare pa pričarajo del čarovnije, zaradi katere so bili že na začetku leta 2002 tako izjemni in deležni (zaslužene) pozornosti. Recept je preprost in udaren: izberete najbolje, kar premore svet matematike kakšnih Meshuggah, zvok še dodatno znižate, med nizke frekvence grmenja pa vtkete ritmiko, senzibilnost za hrup ter inovativnost. Visokonapetostni šok za organizem se nadaljuje navkljub menjavi členov v tem stroju za popolno uničenje. Po odhodu večkrat kritiziranega pevca Gabriela McCaughryja so vse dolžnosti prepričevanja na plečih karizmatičnega mišičnjaka Kevina McCaugheya, precej več olja na plamen kreative pa dolije tudi sveži basist Yannick Desgroseillers. Imena so itak irelevantna. Refrenov ni in prav tako ne tolažbe, da vam bo kdaj lažje. Perpetuum mobile nagonskega krča občasno popušča le občasno ter vam nudi krče ter brizganje esence popolnega užitka direktno iz odprte vratne arterije.
Ion Dissonance so znova presegli ločnico generičnih standardov ter ostali poslednji ali pa vsaj eni redkih preživelih na poljih končnega obračuna z demoni krutega vsakdana. Cursed je mojstrovina, katero zmorejo občudovati le redki izbranci in prav je tako. Vsem ostalim pa ostaja jasno opozorilo, da bodo Ion Dissonance v svoji eksplicitnosti hrupa vedno dosledni in nepokorni. Hail and kill! Bogovom hvala za zvočno katarzo! Na kole nabiti in krvaveči hrepenimo po še!
Recenzija je nastala v sodelovanju Rock Hard Slovenija in RockLine.
Zasedba
Kevin McCaughey – vokal
Antoine Lussier – kitara
Sebastien Chaput – kitara
Yannick Desgroseillers – bas
Jean-François ‘JF’ Richard − bobni
Produkcija
Antoine Lussier
Seznam skladb
1. Cursed
2. You People Are Messed Up
3. The More Things Change, The More They Stay The Same
4. The Is The Last Time I’ll Repeat Myself
5. No Care Ever
6. After Everything That’s Happened, What Did You Expect
7. We Like To Call This One – Fuck Off
8. Can Someone Please Explain This To Me
9. Disaster In Sight
10. This Is Considered Mere Formality
11. This Feels Like The End
12. They’ll Never Know
13. Pallor
