Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Return To Forever
Založba: Polydor Records
Izid: year
Ocena: 4/5
“Light As a Feather”, drugi album legendarne jazz fusion skupine Return To Forever, je bil nadaljevanje zvokovne usmeritve istoimenskega prvenca, kar ni presenečenje glede na to, da je bil posnet s strani iste zasedbe in samo osem mesecev kasneje. V ZDA je bil to celo njihov prvi album, saj se je prvenec tam pojavil šele leta 1975. Šef skupine, legendarni klaviaturist Chick Corea, je tudi tu kraljeval na svojem električnem klavirju ob dodatni uporabi Fender Rhodesa medtem, ko so mu na ostalih glasbilih delali družbo še njegov najljubši in najzvestejši RTF tovariš, skorajda enako legendarni bas virtuoz Stanley Clarke, mednarodno uveljavljena pevka in tolkalistka Flora Purim, izjemno cenjeni saksofonist/flavtist Joe Farrell in kultni jazz fusion bobnar Airto Moreira, ki je svoj pečat pustil tudi pri prvi verziji Weather Report.
Največja slogovna razlika “Light As a Feather” glede na prvenec je bila ta, da je zvokovna usmeritev na tem izdelku postala še nekoliko dostopnejša širši množici, saj vsebuje opazno večjo mero Florinih vokalov in še več lahkotneje ubranih latino ritmov medtem, ko so improvizacije pogostokrat šele v “drugem planu”. K lahkotnejšemu zvoku albuma je gotovo nekaj prispevalo tudi dejstvo, da je Stanley Clarke na njem igral samo akustično bas kitaro. Navkljub temu, da gre na njem za povečini lahkotnejše in hitro nalezljive stvaritve, pa “Light As a Feather” vsebuje dovolj inštrumentalnih, predvsem solističnih in improvizacijskih izzivov, da lahko navduši tudi zahtevnejše glasbene gurmane. Večino skladb, z izjemno naslovne stvaritve, katero je ustvaril Clarke, je kot ponavadi napisal Corea medtem, ko je za besedila tudi tokrat poskrbel njegov scientološki pajdaš Neville Potter (razen na naslovni stvaritvi, kjer je poezijo prispevala Purimova).
“You’re Everything” je ena najlepših in najbolj romantičnih RTF klasik. Po Chickovih besedah je to celo njegova najljubša skladba s prisotnostjo vokala, katero je kdaj ustvaril. Gre za izjemno lahkotno stvaritev z nežnimi uvodnimi pasažami na Chickovem električnem klavirju, katerim se kmalu pridruži Florin zasanjani vokal. Tega na eleganten način podkrepi romantična, skorajda plesna latino ritem sekcija, ki na čudovit način povezuje osrednjo melodijo. Vmes ne manjkajo tudi barvite pasaže na flavti. Nekoliko izven konteksta je morda le krajša, zaključna Florina vokalna improvizacija, ki pa nikakor ne sesuje v celoti odličnega vzdušja. Tudi naslovna stvaritev, “Light As a Feather”, katero je ustvaril Clarke z lirično pomočjo Purimove, kot pove že njeno ime, nadaljuje z lahkotnim vzdušjem, melodično vokalno usmerjenostjo in z lahkotnimi ritmi ter elegantnimi pasažami na električnem klavirju. Po nežnem uvodu sledi nekaj energičnejših sekcij ter nekaj dobrih improvizacij med akustičnim basom in električnim klavirjem (ob tem ne manjkajo tudi odlične solaže na električnem klavirju in kasneje na saksofonu ter akustičnem basu), ki izvrstno stopnjujejo barvito vzdušje vse do izjemno učinkovitega vokalnega zaključka. Ta izvrstna kompozicija kaže osrednjo odliko prve verzije RTF, ki je bila sposobna na odličen način povezovati spokojne in melodične ritme s kompleksnejšimi improvizacijami, značilnimi za vsak dober jazz fusion.
Sledi “Captain Marvel”, ki je v nekoliko hitrejšem latino tempu z obširno rabo “karibskih” tolkal. Tu se Corea in Farrell ves čas izmenjujeta na solističnih in improviziranih vložkih medtem, ko se vsake toliko časa skozi osrednji rif v ozadje vključi še Florina vokalna spremljava. Še ena poslastica za vse jazz fusion zanesenjake, ki imajo radi tudi latino pridih. Naslov skladbe je obenem ime albuma legendarnega jazz saksofonista Stana Getza na katerem je sodelovala ta zasedba RTF kot tudi ime dveh istoimenskih stripovskih super junakov, ki sta se pojavljala v izdajah obeh najbolj znanih ameriških stripovskih založniških hiš, Marvel in DC. Tudi “500 Miles High” vsebuje Florino petje, vendar tudi obširne in kompleksne solaže. Glede tega gre še posebno izpostaviti Farrellov solistični nastop na saksofonu. Ta kompozicija obširno predstavi odlične improvizacijske spretnosti posameznih inštrumentalistov. V nasprotju s prepričanji nekaterih je Corea izjavil, da se ime skladbe ne nanaša na izkušnje po eksperimentiranju z drogami, temveč na “osrednji namen duše, da se dvigne visoko v nebo”. “Children’s Song” je krajša stvaritev z minimalistično melodijo na klaviaturah in ritmom, ki spominja na tiktakanje ure. Gre za enega izmed številnih “Children’s Songs”, krajših in spokojnih stvaritev, katere je Corea kasneje izdal tudi kot posebno samostojno zbirko.
Za zaključek pa je tu še odlični “Spain”, Chickova klasika in zimzeleni jazz standard, ki predstavlja vse najboljše lastnosti prve verzije RTF in da obenem že nekakšen uvid v njihovo prihodnost. Verjetno gre kar za Chickovo najbolj znano kompozicijo sploh, ki presega tako okvire RTF kot njegove samostojne kariere. Tu si dajo Corea, Clarke in Farrell znova duška z gastronomskimi solažami ob katerih se še danes oblizuje večina jazz fusion sladokuscev. Florine občasne vokalne spremljave (brez besedila) se odlično prilegajo med kompleksnimi improvizacijskimi vložki in solističnimi sekcijami. Za odlične ritmične preskoke in latino vzdušje pa poskrbijo predvsem Moreirovi bobni in Farrellova flavta. Latino temperament dodatno vnašajo še občasni ploski rok pred in po izhodih v vokalne spremljave. “Spain” je bila kasneje posneta v kopici različnih verzij, toda najbolj znana in priljubljena verzija še vedno ostaja ta z “Light As a Feather”. Slednja si je celo prislužila dve grammy nominaciji; za najboljši inštrumentalni aranžma in za najboljšo inštrumentalno izvedbo, kake skupine. Leta 2001 je Chick naposled prejel grammya za najboljši inštrumental in sicer za verzijo skladbe z imenom “Spain for Sextet and Orchestra”.
Kljub temu, da si je “Light As a Feather” že kmalu po izidu, podobno kot njegov predhodnik, zagotovil kultni status med večino ljubiteljev naelektrenega jazz fusiona pa ni dosegel zaznavnega komercialnega uspeha in Chick se je moral tovrstnim namenom po večjem zaslužku v dotedanjem konceptu RTF dokončno odpovedati. S tem albumom, ki vsebuje nekaj njegovih najboljših del kariere, pa je lahko še danes več kot zadovoljen. Odlično zlitje sanjavega latino melosa v ritmih in vokalu ter duhovite improvizacije prek posameznih inštrumentalnih mojstrovin albumu zagotavljajo mesto v sleherni pošteni jazz (fusion) zbirki. Hkrati predstavlja zmagoslavni zaključek zgodnjega, z vokali ovenčanega, obdobja RTF. Chick se je namreč že kmalu po izidu “Light As a Feather” odločil za popolno slogovno spremembo dotedanje zvokovne usmeritve te se odločil za precej bolj energičen pristop prek vnosa elementov značilnih za rock glasbo na čelu z električno kitaro. Končen rezultat je bila njihova prva jazz rock fusion mojstrovina “Hymn Of The Seventh Galaxy” (1973) s katero so v hipu postali resna konkurenca McLaughlinovim Mahavishnu Orchestra, kar se tiče vnosa razgretih rockerskih pasaž s prefinjenim občutkom za avantgardo. Toda o tem več v neki drugi recenziji.
Zasedba
Chick Corea – električni klavir, Fender Rhodes
Stanley Clarke – akustična bas kitara
Joe Farrell – saksofon, flavta
Flora Purim – vokal, tolkala
Airto Moreira – bobni
Produkcija
Chick Corea
Seznam skladb
1. You’re Everything (5:11)
2. Light As A Feather (10:57)
3. Captain Marvel (4:53)
4. 500 Miles High (9:07)
5. Children’s Song (2:47)
6. Spain (9:51)
Trajanje albuma: 43:46
