Izvajalec: King, Albert
Založba: Stax
Izid: year
Ocena: 4.6/5
Albert King je bil velik človek (če ne drugega je prikupno imenovani “žametni buldožer” s svojimi ne ravno skromnimi 120 kilogrami, skladiščenimi v dveh metrih na grobo nametanega mesa in kosti predstavljal previsoko oviro še tako veščemu rokoborcu).Veličine njegove pojave pa ne gre pripisati samo nežnemu izgledu. Precej impresivnejša je gospodova neponovljiva kitarska igra, v celoti grajena na enostavnih harmoničnih celotah, pentatonično okvirjenih in kar je najpomembneje, močno začinjenih s prirojeno čutnostjo, ki poslušalca od samega začetka čvrsto drži za goltanec. King je sigurno bil drzen izvajalec, tako v liričnem kot tudi muzikalnem smislu. Silovitost njegovega sporočanja je izjemna, ter s tem neizenačljiva. Njenemu bistvu je še najbližje prišel Joe Walsh s trditvijo, da bi velikega Eddie Van Halena odpihnil že sam Albertov ojačevalec. Seveda v “standby” fazi, da ne bo slučajno kakšne pomote.
Blues je razburljiv način umetniškega izražanja, ki pa svojo pravo moč vendarle pokaže prav takrat, ko je izvajan v živo. Poleg popolne predanosti in srčnosti, ki izvajala pokaže kot verodostojnega glasbenega mentorja, zahteva blues tudi obilo humorja, pogosto polnega sarkastičnih opazk, ki jih dominantni izvajalec, kar Albert King sigurno je, navadno poseduje v izobilju. Albert poleg svojih izjemnih sposobnosti interpretiranja na prvi pogled še tako predvidljivih linij, stalno prekipeva od s karizmo preobremenjenih čustvenih izlivanj, brezsrčno nametanih nekje vmes med urbano in ruralno naravo svojega ostro bahavega izražanja.
Live Wire/Blues Power je kratek, skoraj da bežen a vseeno krasen primer intenzitete in duhovitega izražanja kralja električne blues kitare, kot se je King v za njega značilni “skromnosti” dovolil poimenovati. Precej drzno zastavljeno izhodišče, sploh ob ostri konkurenci glasbenikov, katere bistvo predstavljajo podobe bolj kot ne neprijaznih obrazov Freddie Kinga in Buddy Guya. Seveda se “buldožerjevemu” nadutemu nastavljanju ob poslušanju tega razburljivega dokumenta tovrstne nevšečnosti kaj hitro spregleda. Albert vstopa v svoj element potihoma, s skoraj da sramežljivo intonacijo Watermelon Man, kateri po dobrih štirih minutah udobnega pozibavanja, “spotlight” točko nesramno ukrade senzacionalna Blues Power, klasičen primer surovosti, moči in energije, ki jo tem neponovljivem razmerju poseduje le sporočilo tradicionalnega bluesa. King se z njo za hipec dejansko prelevi v kralja bluesa, ki v širokosrčnem stresanju raznobarvnih kompliciranih življenjskih situacij, postopoma prevzema vse navzoče. Publika se vseskozi burno odziva na praktično sleherno kitaristovo potezo, naj se ta zdi še tako neznatna, in roko na srce je teh tudi največ. Majhnih, bežnih strunskih ščipanj, ki se kot po tradicijo vedno znova prelevijo orkan minimalističnih, ostro odsekanih tonov, poslušalca skrbno zalagajo z neposredno dostavljenimi emocionalnimi pretresi, ki maksimalen radius brezsramne zajedljivosti doseže z briljantno Blues At Sunrise.
Albert King je bil eden tistih izvajalcev, ki se svojih čustev nikoli ni bal postaviti na ogled širši publiki, ravno obratno. Malokateri izvajalec premore toliko jajc in karizme, ki bi bila kos njegovi brezsramni naravi. Posledična ostrina gospodove retorike je lepo vidna prav na Live Wire/Blues Power, neponovljivi čitanki bluesa, priporočljivi vsem tisti, ki se s tem žanrom srečujete prvič, kot tudi obveznim čtivom za vse tiste, ki ste z edinstveno branžo ene najrazburljivejših glasbenih zvrsti kontaminirani že dalj časa.
Zasedba
Albert King: kitara, vokal
Produkcija
Al Jackson
Seznam skladb
1.Watermelon Man
2.Blues Power
3.Night Stomp
4.Blues At Sunrise
5.Please Love Me
6.Look Out
Trajanje albuma: 38.04
