“Long Live Heavy Metal!” (2012)

0 12

Nastopajoči: 3 Inches Of Blood / Goatwhore / Angelus Apatrida / Havok
Lokacija: Ljubljana / Orto bar / Slovenija
Datum: ponedeljek, 21.05.2012


Kanadska heavy metal zasedba 3 Inches of Blood ni neznanska naših odrov, saj smo jih imeli že večkrat priložnost ujeti pri nas – od nastopa na Metal Manii pa vse do njihovega zadnjega pri nas v Kinu Šiška. Tokrat so v stilu kanadskega izkrcanja v Normandiji na plažo Juno, 3 Inches of Blood (če se ne motim prvič) kot headlinerji privršali v Galo halo, s seboj pa pripeljali soborce Havok, Angelus Apatrida in Goatwhore.

Pred vsega deset, dvajset metala žejnih so nekaj čez osmo stopili ameriški thrasherji Havok, ki so v publiko zarezali z rušilci s prvenca Burn (2009) in njegovega še boljšega, lani izdanega naslednika Time Is Up. Denver iz katerega prihajajo Havok ni posebno znan po metalu, so pa iz njegovih koncev prilezli Cephalic Carnage in Satan’s Host. Še manj je glavno mesto Kolorada znano po thrash metalu, a če je soditi po Havok, lahko Denver postane tretja prestolnica thrash v ZDA. Havok namreč igrajo thrash točno tako kot se thrash mora igrati – močno, udarno, hitro, agresivno in brezkompromisno. Še lepše pa je to, da Havok ne zvenijo kot poceni kopija pionirjev žanra iz osemdesetih, temveč zvenijo sveže in mladostno. Osnovi zgrajeni na rifih Exodus, Slayer in drugih veteranov so Havok tako uspešno dodali lastno, moderno noto, rifi ne zvenijo kot že neštetokrat prežvečene linije Bonded By Blood ali Reign In Blood (čeprav moraš preprosto ljubiti tiste Araya »worship« krike vokalist Davida), komadi pa so visokooktanski thrash kalibra Tsar Bombe, največje detonirane jedrske bombe. Približno tak učinek je imel na bobniče zbranih tudi fenomenalen zvok, ki je poskrbel, da so rifi rezali kot skalpel, bobni bobneli kot bitka pri Kursku, končno pa se je zgodilo, da je bilo odlično ozvočeno tudi rožljanje basovskih strun. Enkraten zvok se je nadaljeval vse do 3 Inches of Blood, ki so bili edini bend večera z nekoliko slabšo ozvočitvijo! Havok so tako s surovo energijo in šusom čistokrvnega thrasha s hitoma D.O.A. in Covering Fire na čelu, zlahka ogreli zdesetkano publiko, ki pa je zavoljo odličnemu vzdušju na odru oživela in bendu naklonila bučno podporo, ki si jo je krvavo zaslužil.

Tudi z naslednjim bendom smo ostali v thrash vodah, na oder so namreč stopili Španci Angelus Apatrida, ki so pravkar izdali novo ploščo The Call, niso pa neznanka slovenskih odrov, saj so tokrat pri nas nastopili že tretjič. Po Havok, ki so svoje pol ure odigrali s tako energijsko bombo, da bi si mislil, da po ponedeljku nastopi najmanj konec sveta, so imeli Španci resnično težko vlogo upravičiti status benda, ki bo zaigral po Havok. Angelus Apatrida je uspelo suvereno in energično odžagati svoj kos večera, je pa njihova verzija thrasha šla po grlu nekoliko težje. Njihovi rifi namreč niso tako nalezljivi, v uho se usedejo malenkost težje, njihova prednost so predvsem čudovito prepletene dvojne tercetne harmonije in dinamika komadov, ki (sicer na trenutke nekoliko preveč) spominja na Megadeth, ter karizmatični vokalist Guillermo. Bend je thrash paello postregel dodatno začinjeno z novim albumom The Call, s katerega so šle v uho predvsem streetfighterska You Are Next (zakaj Street Fighter? Poglejte si videspot!), At the Gates of Hell ter oda pivu Fresh Pleasure, manjkalo pa ni tudi nekaj starejših komadov, z naslovnim prejšnjega albuma Clockwork na čelu.

Največji žanrski odklon večera pa je brez dvoma predstavljal neworleanški bend z najbolj kul metal imenom daleč naokoli. Goatwhore! Kozja kurba je poskrbela za konkretno dozo udarnega black/death metala, ki ga je četverec izvedel na vrhunski način. Bend trenutno sestavljajo člani preverjenih metal imen kot so Nachtmystium, Soilent Green in Crowbar, zato ni bilo od benda pričakovati nič drugega kot kozlu posvečeno črno mašo. In kakšna maša je to bila! Bend ni veliko govoril, je pa zato toliko več igral, besede pa so zamenjali demonični lajež vokalista Bena, peklenski rifi, bobneča ritem sekcija ter odlično soliranje Sammyja Dueta, ki ni death ali black metal klišejsko drkanje pinch harmonij in hitrih arpeggiov, temveč bi prej kot v Darkthrone mesto našli v Judas Priest. Goatwhore so levji delež seta posvetili pred kratkim izdani plošči Blood for the Master, med nove komade pa vtaknili še klasike kot sta Carving Out the Eyes of God in Apocalyptic Havoc. Premierna krvodajalska akcija Američanov pri nas je več kot uspela. Blood for Goatwhore!

V četrto nam je vendarle uspelo prilesti še čez Niagarske slapove in se pokloniti heavy metalu in vsemu kar spada zraven. Long Live Heavy Metal so rekli kanadski 3 Inches of Blood, ki bi jim lahko rekli tudi duhovni nasledniki Manowar, vsaj v smislu igranja tradicionalnega heavy metala s temami, ki mu pritičejo – torej metal, pivo, ženske in fantazijske teme od orkov pa do vitezov, gladiatorjev in piratov. A z eno veliko razliko; 3 Inches of Blood kljub dokaj klišejski naravnosti k true metalu uspe ohraniti kredibilnost in uspe ne zveneti kot karikatura in (samo)parodija, kar lahko danes zlahka pripišemo zgoraj omenjenim. Novi album Kanadčanov tako z naslovom vred zveni kot velik hommage Rainbow, poln pa je tudi riffov, ki se jih ne bi sramoval niti Ritchie Blackmore, če ne bi danes svojega časa izgubljal z nabiranjem rožic po gradovih in igranjem na lutnjo. 3 Inches of Blood so za začetek najprej na dušo pihnili vsem metalkam in odžagali Metal Woman, nato pa nanizali izbor komadov z nove plošče, ki so jim dodali venček starejših, od God of the Cold White Silence (pravi metal bend se seveda ne more jemati resno, če se vsaj enkrat ne pokloni Lovecraftovi grozi, v konkretnem primeru »Great Old One« Ithagua) pa preko Isle of Eternal Despair, Trial of Champions (z gostovanjem kitarista Angelus Apatrida) in zaključno The Goatrider’s Horde. Setlisti je morda manjkal kakšen bombonček več, motil pa je tudi videz naveličanosti skupine, predvsem novinca Byrona Strouda in Cama Pipesa, ki je sicer konkretno odvreščal svoje, lahko pa publiki (ki je bila po treh skupina resda že nekoliko utrujena) naklonil nekaj besed več.

Tako dobrega paketa skupin nismo pri nas gostili že lep čas, resnično je redkost, da so nastopajoči od prve predskupine naprej odlični in zato toliko bolj žalosti, da nas v Gali hali ni bilo kaj več kot je bilo članov celotne turnejske ekipe, torej skupaj z novinarji in fotografi ubogih petdeset. Ali so razlogi za tako slab obisk deževni ponedeljek, bližajoči se festivali ali izpitno obdobje, danes niti ni več važno, res pa je škoda, da so morali štiri super zasedbe igrati pred napol prazno dvorano in da je organizator verjetno zabredel globoko v rdeče številke. A ne glede na vse, prisotni s(m)o dokazali, da naslov nove plošče 3 Inches of Blood ni iz trte izvit. Long Live Heavy Metal!

avtor: Rok Klemše
fotografije: Nina Grad


HAVOK:
1. No Amnesty
2. Fatal Intervention
3. Morbid Symmetry
4. Out of My Way
5. D.O.A.
6. Covering Fire
7. Afterburner

ANGELUS APATRIDA:
1. You Are Next
2. At the Gates of Hell
3. Clockwork
4. Killer Instinct
5. Blood on the Snow
6. Fresh Pleasure
7. Blast Off
8. Legally Brainwashed

GOATWHORE:
1. Collapse in Eternal Worth
2. Provoking the Ritual of Death
3. The Black Art of Deception
4. In Deathless Tradition
5. Carving Out the Eyes of God
6. Alchemy of the Black Sun Cult
7. When Steel and Bone Meet
8. Invert the Virgin
9. Judgement of the Bleeding Crown
10. An End to Nothing
11. Apocalyptic Havoc

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki