Avtor: Jernej Vene
Izvajalec: Paganini
Založba: PaZouZou Records
Izid: year
Skupina na sceni ni nova, vendar tudi do naših krajev kljub spletu novice o delovanju nam bližnjih glasbenikov ne zaidejo prav pogosto. Marco Paganini je švicarski pevec, ki je konec 70. let deloval v nemški skupini Viva. Z njo je posnel uspešen single “Weapon of Love”, nato pa dva albuma, ki ju produciral Rudolf Schenker iz Scorpions. Viva so delovali v Hannovru, rodnem kraju nemških rockerjev, zato sodelovanje ne čudi. Marco Paganini je leta 1986 stopil na svojo pot in jo zakoličil s ploščo “Weapon of Love”, na kateri je ponovno obdelal uspešnico z začetka kariere. Vremena so bila zanj precej oblačna vse do leta 2005, ko je ponovno oživil zasedbo Paganini in izdal svoje na novo posnete skladbe.
Glede na napisano se boste vprašali ali ima tale Marco sploh kaj svojih novih idej? Odgovor je na dlani. Smo pri plošči “Medicine Man”. Vsebuje zanimivo zbirko skladb, ki se razlivajo od poskočnih melodičnih hard rockovskih polk do zadev z močnim priokusom glam, oziroma sleaze rocka, podobnega Ratt ali Poison. Naslovna skladba je počasna, vendar nalezljiva z akustično kitaro podprta balada. Za nekoga, ki prvič sliši Paganinijev glas, je presenečenje popolno. V mirnejših legah je njegov glas izrazito ženski in vseskozi nosljajoč, a sčasoma se uho na oboje privadi. Zvočno je plošča Medicine man švicarsko spolirana, sicer ne dosega standardov velikih Gotthard, pa najbrž to tudi ni bil namen delavcev, ki so jo ustvarjali.
Paganini na tem albumu navdušuje s pravšnjo mero med garažno umazanim zvokom in bleščečim AOR-om iz 80-ih. Balada Teardrops nemudoma po zasnovi skladbe, barvi glasu in inštrumentaciji nemudoma potegne na Ozzyjevega Dreamerja. Kot vsaka prava hard rock plošča ima tudi “Medicine Man” balade. Mnogokrat se na takih mestih pokaže, koliko skladatelja se skriva v protagonistih posameznih žanrov. Paganini se tukaj ne morejo pohvaliti, saj je tema te skladbe dokaj prežvečena, opravičevanje, da je vse že povedano, je tukaj odveč, saj potem lahko zaprejo štacuno. Tako je pač njihovo videnje baladne tematike. Še dobro, da konkretno urežejo z dvema rockerjema The Only One in Keeping It Real, v katerih pokažejo, da so iz pravega testa. Paganini zvenijo neverjetno ameriško, v nekaterih skladbah (Easy Come, Easy Go) se nevarno približajo countryju in južnjaškemu rocku a la Lynyrd Skynyrd, kar morda ni v prid temu albumu. Predzadnja avtorska skladba Stomping Grounds je idejno precej bleda, saj ne izstopa po nobeni plati. Čisto drugačna je I Don’t Want Your Love, ki je spet čistokrvni rockovski projektil. Marco Paganini je na konec albuma uvrstil predelavo Faith Healer Britanca Alexa Harveya in to v krajši in daljši verziji. Med seboj se razen v dolžini in daljšem solu na orglah ne razlikujeta skoraj v ničemer, zato upravičenost te poteze dodaja plošči dodaten minus. Njihovi verziji sta skorajda psihedelični in sta popolnoma neprimerni za zaključek plošče.
“Medicine Man” je plošča pol na pol. Škoda, da po toliko letih v poslu Paganini s sodelavci ni zmogel dovolj spodobnih skladb, saj bi v tem primeru plošča ostala v spominu mnogo dlje.
Zasedba
Marco Paganini – glas, spremljevalni glas
Dale Powers – električna kitara, klavir, spremljevalni glas
Kiki Cretin – bas kitara
Diego Rapachietti – bobni, spremljevalni glas
GOSTUJOČA GLASBENIKA:
Hens Grubenmann – akustična kitara
Gerard Magin – klaviature
Zou Zou Mamoux – klaviature
Produkcija
Gerard Magin
Seznam skladb
1.Medicine Man
2.The Secret
3.End Of The Line
4.Teardrops
5.The Only One
6.Keeping It Real
7.Easy Come, Easy Go
8.Stomping Grounds
9.I Don’t Want Your Love
10.Faith Healer
11.Faith Healer (podaljšana verzija)
