Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Kick
Založba: Escape Music
Izid: year
Trajanje: 51:38
Ocena: 4.5/5
Sredi septembra letos je v digitalni obliki preko iTunes izšel povratniški album odlične britanske AOR zasedbe Kick. Na pravo fizično izdajo CDja pa bomo morali še malo počakati, da napoči ponedeljek, dne 11.11.2013, ko izide preko založbe Escape Music Records tudi »oprijemljiva« verzija izdelka. Lahko rečem samo eno. Dobrodošli doma fantje. Brez Nicka Workmana, kar je sicer vrsta škode, a možakar je sklenil, da se Kick tokrat ne bo posvečal, saj mu uspeh z novo zasedbo Vega nalaga preveč obvez. Zato se je odločil, da se osredotoča le na aktivnosti z Vega. Album »Memoirs« je bil sprva mišljen kot samostojni studijski album glavne gonilne sile zasedbe Kick. To je basist in glavni komponist Mickey Jones. No pa je na koncu spremenil odločitev. Skoraj deset let je miinilo od kar je izšel zadnji Kick album »New Horizon« (2004).
Dolgo čakanje je nekoliko omilila izdaja albuma »Megalomania« projekta WildKard in sicer leta 2007. Ta album je izšel natanko 10. let kasneje, kot je bil ustvarjen, na njem pa sodelujeta brata Jones in Nick Workman, torej gre za material nastal pred obdobjem aktivacije zasedbe Kick. Dolgo pavzo neaktivnosti zasedbe Kick je deloma prevetril tudi samostojni studijski izdelek Mickeya Jonesa iz leta 2006 (»The Light Of Day«).
Lahko rečemo da se pri Kick ni spremenilo prav nič. »Memoirs« je nadaljevanje tradicije prvih treh studijskih izdelkov skupine. Nosi odlično produkcijo, odlične razporeditve gradnikov zvočne slike. To je simbioza odločno rohnečih kitar, ki so mojstrsko obtežene s klaviaturami – pregrinjali sintetizatorjev, v zvočni uravnilovki pretkano kontrastirano s čokato in skalovito formo ritem sekcije. Osnovni element, ki prinaša spremembe je torej vokal Mickeya Jonesa. Če je Workmanov vokal svetel, v razvoju moči precej bolj impulziven, kot tudi bolj učinkovit pri optimiziranju karakteristik bombastike vodilnih refrenskih napevov, prav tako pa z lahkoto premaguje prav vse še tako zahtevne lege, je Mickeyev vokal nekoliko bolj mračen, možakar pa primanjkljaj prej opisanih vokalnih karakteristik Workmana sanira tako, da se zateka k izdatni rabi grlenosti. Vokal je blago poreden, blago nosljav, a kljub vsemu zadošča kriterijem vrhunskega melodičnega karakterja tega albuma. Možne so vzporednice z Jonom Bon Jovijem na eni strani, Klausom Lessmanom (Bonfire) ter celo z Ratt pevcem Stephenom Pearcyjem ali starosto šok terapije Alicem Cooperjem (Mickey nosi v vokalni barvi komponento »pobalinskosti«). Kjer je treba pristopiti mehkeje, se zbliža celo z Darellom Whartonom (Dare) – denimo skladba Words Of Advice. Skratka vokalno temu albumu ne manjka popolnoma nič. A glede na drugi vokalni pristop seva pač drugo vibracijo in drugo energijo, kot bi jo z Nickom Workmanom. Zagotovo ne bi imel te mračne komponente.
»Memoirs« je torej urezan v tradiciji Britanskega pristopa v AOR glasbi. Nosi pa konkretno navito produkcijo in z njim v tem oziru ni šale. Kitare strupeno vlečejo vozove naprej in ne puščajo za seboj ujetnikov! Ne pozabite, da ostajamo ob tem v sferi AOR in melodičnega rocka. Ne morete preslišati stila komponiranja, ki je podedovan od vrlin osemdesetih Def Leppard (znova denimo skladba Words Of Advice, pa Never Lost That Feeling) z vsem pretanjenim barvanjem refrenskih napevov s harmonijami spremljevalnih vokalov, tipično prehodno »mid-eight« figuro pred zadnjim refrenom. Obenem je album 11. skladb izjemno razgibana avantura v komponističnem smislu in niti za hip ne dolgočasi. Na albumu ni skladb, ki bi bile časovna mašila. Dodane so sicer na rep tri bonus skladbe, ki ne dosegajo kvalitete vodilnih 11. skladb albuma, a prav zato nosijo predznak »bonus« skladbe. In »Memoirs« velja zato za zelo kompakten in detajlno izpiljen izdelek, kjer težko najdeš komponistični spodrsljaj. Že samostojni studijski album Mickeya Jonesa z naslovom »The Light Of Day« izdan leta 2006, je požel cel kup odličnih ocen, glasbenik pa je glede na briljantno vsebino novega Kick albuma »Memoirs« več, kot očitno zadržal velik kreativni navdih tudi v novih časih. Zasključna Nothing More To Say velja za enega kreativnih vrhuncev albuma »Memoirs« in je prvovrstni dokaz, da je Mickeyu Jonesu popolnoma jasno, kako je treba zaključiti album v velikem slogu.
Dokler bo Mickey kreiral tako zapeljive rock ‘n’ roll riffe, kot je ujet denimo znotraj »Boston-ovske« The Future Ours, potem je jasno, da se štorija o glasbeni perfekciji skupine Kick še zlepa ne bo zaključila. Upajmo le, da se skupini posreči »splavati z dna« komercialne nezanimivosti in tako postreči s kakšno turnejo po stari evropski celini, ali pa se vsaj vključiti v seznam nastopajočih na kak odmevnejši hard rock festival v prihodnjem letu. Album »Memoirs« si namreč več kot zasluži predstavljanja na koncertnih odrih. Ljubiteljem perfektne melodične izbrušenosti, pomp grabežljivosti, ki sproža hipoma kurjo polt, skratka vsem AOR zanesenjakom polagam na dušo in srce, da obvezno preverite tale izdelek. Nick Workman gor ali dol. Jonesov vokal je na »Memoirs« odlično zapolnil nastalo vrzel in rešil album! In z njim vred zasedbo Kick. Še enkrat ponavljam. Dobrodošli znova doma fantje!
p.s.: Če me iskreno vprašate katera skladba albuma “Memoirs” je moj osebni favorit, bi imenoval skladbo Thrill Seeking Junkie hipoma za predsednika Republike Slovenije! “Strrrrrrrupeno” nalezljiv od prve do zadnje sekunde. Tip komada, ki bi postal hit zimzelen, v kolikor bi bil ustvarjen v osemdesetih.
Zasedba
Mickey Jones – vokal, bas kitara
Chris Jones – kitara
Olli Cunningham – klaviature
Benjy Reid III. – bobni
Produkcija
Mickey Jones & Chris Jones
Seznam skladb
1. Doesn’t Take Much
2. Thrill Seeking Junkie
3. Radio
4. Come Back
5. Urban Refugee
6. Round & Round
7. Words Of Advice
8. Highway To The Sun
9. The Futures Ours
10. Never Lost That Feeling
11. Nothing More To Say
12. The Miracle*
13. Devoted?
14. From This Day On*
*… dodatne skladbe albuma
