MMVII

0 2

Izvajalec: Voices Of Rock
Založba: AOR Heaven Records
Izid: year

Kako z albumom vsaj delno uiti splošnim stereotipom melodičnega hard rocka? Spišeš deset skladb, povabiš k sodelovanju 10 različnih vokalistov, ki bi naj z 10 različnimi vokali prinesli na album zahtevano raznolikost, kateri bi kot nevidna tančica lahko uspešno prekrili in prikrili sicer klišeje davno izumljenega in raziskanega.

Iniciatorja, recimo temu projekta Voices Of Rock sta nemška kitarista Michael Voss (Mad Max, Casanova) in Chris Lausmann (Bonfire, Jaded Heart). Ta dvojec je prispeval glavne riffe vseh osnovnih motivov in jih zložil v formo melodičnih hard rock skladb.

Forma skladb kot tudi ujeto vzdušje delujeta zelo nemško, zato bo ta album nekaj česar se bodo razveselili ljubitelji Jaded Heart, Frontline, Fair Warning, medtem ko so Pink Cream 69 v svojem zvoku denimo že nekoliko trše usmerjeni ob primerjavi, a jih navajam namerno, da lažje dobite občutek kje neki leži album “MMVII”. Torej kitare z ohranjeno živostjo in rahlo iniciativo v produkcijski zvočni sliki čvrsto oprimejo centralno ležeči vokal in vokalne več delne harmonije. Kljub splošnemu nemškemu občutku zaradi zgradbe in izvedbe riffov in riffovskih struktur, pa posamezni vokalisti uspevajo s svojim dotikom uspešno nadgraditi ta prvi splošni občutek, do te mere, da se nekatere skladbe nalezejo v pričaranih občutjih vzporednic z njihovimi matičnimi bendi.

Na to potrditev naletimo takoj v uvodni Voodoo Woman z Jamesom Christianom (House Of Lords) na vokalu, ki bi lahko bila tudi House Of Lords pesem. Odličen grabežljiv riff, ki pa mu manjka zaključna poteza do perfekcije v refrenu, ki nekako ne zaživi, glede na impresivno stopnjevanje drame do vstopa (prehoda) vanj (v refren). Tudi član Plasmatics in Crown Of Thorns Jean Beauvouir s svojim doprinosom vdahne ščepec Crown Of Thorns atmosfere v drugi skladbi albuma Wild Thing – strupena erotika ga prežema, odlično opremljen komad z več delnimi vokalnimi harmonijami, eden vrhuncev albuma, zlasti refren je nevarno poguben! Album v dinamiki in vzdušju imenitno zavije novi razpoloženjskosti naproti v Nightingale, srednje hitri drama udarni baladi, z Slammer/Strangeways pevcem Terry Brockom, ki prinaša z barvo glasu in pristopom povsem novo energijo in osvežitev na album. Ta zgubi nekaj atmosferičnosti in dinamita v precej predvidljivi Over And Done, ki temelji na repetitivnem motivu razstavljenih bare akordov in vokalom Dana Reeda (Dan Reed Network) presladkega učinka. Povsem nasprotno učinkuje Phoenix Rising, z nezamenljivim pečatom ex-Hardline in Axel Rudi Pell pevca Johnny Gioelija z enim impresivnejših refrenov na albumu. Irresistible -komad, ki mu sledi, pa je v komponističnem smislu oblečen praktično popolno od glave do pete, kar je pravo presenečenje, glede na verjetno kratkoživost Voices Of Rock projekta. Tu klapa optimalno prav vse. Vokal Harem Scarem pevca Harryja Hessa je neverjetno učinkovit v izbrani melodiji in kontrastu, ki fluidno prehaja iz refrena v predrefren in obratno. Komad ki diha visoko in nosi visoko stopnjo drame. Fatalna privlačnost vonja po ženski, brrrrrrrrrr…. Možje, kolikor vas je v hlačah, prepustite se sladko opojnemu strupu pajkovke! Album znova izgubi na zanimivosti ob klišejski China In Your Head, z začetnim motivom, kot bi ga Vossu položil na roke sam presvetli Phil Lynnot (Thin Lizzy), seveda sledi melodičen hard rock odklon v refrenu, a zelo, zelo predvidljivo… prevečkrat slišano v drugačnih režijah, česar ga ne reši niti kvalitetna vokalna izvedba bivšega Y.J. Malmsteen’s Rising Force pevca Görana Edmana, sicer člana AOR rockerjev Street Talk. Album postane v nadaljevanju domala patetičen, saj sledi skladba Underloved v vokalni režiji pevke Robin Beck. Bog ne daj, da bi se me držali izpadi moškega šovinizma, a preprosto se ne vklopi njen “prepunčkast” vokal na generalno energijo, ki poganja bistvo tega albuma. Album rešita tega dna dve odlični skladbi v zaključku. Prvi je pravi AOR rocker mehkejših kitar in večje lege ravnovesja med instrumenti v produkciji s Steve Overlandom (FM, Shadowland) na vokalu, seveda je njegov vokal z blagim soul dotikom tako poseben, da dobi skladba krila, katerih bodo veseli zlasti ljubitelji starih dobrih FM. Ta komad je fenomenalno dramatično nadgrajen v nadaljevanju z Love Is Blind, ki je poleg Irresistible še en, kot solza čist dragulj albuma, znova nekoliko ostrejši hard rock riffing, a s tipičnim AOR refrenom, z več delnimi vokalnimi harmonijami, ki spomnijo celo na “John Payne Asia ero”. Visoko dramatičen zaključek albuma, h kateri doprinese glavnino tragedije enkratna vokalna eksekucija Garyja Bardna (ex-Michael Schenker Group).

Voices Of Rock in album “MMVII”? Res. Album je zanimiv, preprosto dovolj privlačen, če ga premerimo na hitro od glave do repa. Na njem najdemo tako tri blažje kikse, kot dva vrhunsko dovršena komada. Vse vmes je kvalitetno in ideje stojijo prepričljivo druga ob drugi ter tako prinašajo album, ki se v celokupnem seštevku lahko pohvali z visoko kvaliteto kompozicij in valujoče dinamike in ki tako dosega zavidljiv nivo drame, katera je ključna reč pri razbijanju hard rock riffovskih šablon v splošnem. Očitno Voss in Lausmann kot prekaljena mačka ne uspeta zatajiti in naveza uspešno deluje. Hiperaktivni Denander in bivši Bonfire kitarist Angel G. Schleifer sta odslalomirala lepo umerjeno ritmično sinhroni paralelni slalom kitarskih solaž, katere dodajajo piko na “i” siceršnji kompaktnosti skladb. Kot povedano. Zanimiv album, nekoliko drugačen album, ki pač ni perfekten, ima pa presenetljive dragulje, kot tudi dva blažja “mimostrela”.Poizkusite se presenetiti. Ljubitelji melodičnega rocka ne boste ravno vzhičeni – razodetja v “MMVII” ne boste našli, vsekakor pa nad užitim definitivno ne boste razočarani.

Zasedba

James Christian – vokal, skladba št.1

Jean Beauvouir – vokal, skladba št.2

Terry Brock – vokal, skladba št.3

Dan Reed – vokal, skladba št.4

Johnny Gioeli – vokal, skladba št.5

Harry Hess – vokal, skladba št.6

Goran Edman – vokal, skladba št.7

Robin Beck – vokal, skladba št.8

Steve Overland – vokal, skladba št.9

Gary Barden – vokal, skladba št.10

Michael Voss – kitara

Angel G. Schleifer – kitarske solaže

Tommy Denander – kitarske solaže

Chris Lausmann – kitara, bas kitara, klaviature

Bertram Engel – bobni

Produkcija

Chris Lausmann & Michael Voss

Seznam skladb

1. Voodoo Woman

2. Wild Thing

3. Nightingale

4. Over And Done

5. Phoenix Rising

6. Irresistible

7. China In Your Hands

8. Underloved

9. Slip Away

10. Love Is Blind

Trajanje albuma: 44.16

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki