Kraj: Hala Tivoli / Ljubljana
Datum koncerta: 21.02.2010
Število obiskovalcev: 2000
Cena karte: 42 €
Ljubljanski koncert Chrisa Ree lahko brez kančka sočustvovanja označimo za enega pomembnejših dogodkov na sicer tradicionalno siromašnem domačem koledarju obiskov eminentnih glasbenih imen iz tujine. Mojster melanholije in prvovrstni dirigent otožnega poplesavanja po notah bluesa in rocka se je končno le uspel spustiti do slovenske prestolnice, kjer je upravičil sloves enega največjih “mainstreamovskih” inovatorjev blues rokerske profesije.
Zgledno zapolnjeno malo dvorano Tivoli je organizator najprej zaupal varstvu irskega kantavtorskega trubadurja Paula Caseya. Takole na prvi videz precej plašni Paul je s pokrom avtorskih skladb sestavil akustični folk rokerski aperitiv toplih barvnih odtenkov, nekakšno dostopno mineštro tradicionalne godbe ujete v kalupe enodimenzionalnega rocka, ki pri publiki ni puščal prostora za ravnodušje. Sproščujoča in vsebinsko bogata doza folk rocka za dobrodošel uvod v čustveno neprimerljivo intenzivnejši vrhunec večera!
CHRIS REA
Chris Rea je s popularizacijo melanholične rokerske govorice pričel davnega leta 1986 z albumom “On The Beach”, vse od takrat pa ostajata raskavost glasu in ognjevita kitarska igra zaščitna znaka glasbenika. Koncert v Hali Tivoli je pokazal, da ostajata glavna izrazna elementa Chrisa Ree v odlični formi. Uvodni sveženj pohval velja v prvi vrsti nameniti gospodovemu vokalu, ki ostaja jedek koktajl najbolj osnovnih čustev. Chrisov glas je zmožen čaranja in praktično je ni situacije, ki je nebi znal obrniti sebi v prid. Njegovo prepoznavno, melanholično obarvano izrazoslovje na prvi pogled resda deluje precej neatraktivno, bazično, a širši pogled kmalu razkrije vso mojstrstvo glasbenika. Rea si je kariero zgradil na bluesu, točneje s snovnim črpanjem iz najtemnejših globin žanra. Vdihavanje hlapov misteriozne glasbene preteklosti se lepo zrcali v preprosti, a zato toliko bolj prodorni vokalni akrobatiki, ki gre po “knopflerjevsko” poslušalcu v slast z intenzivnim čustvenim plimovanjem jadikujočega oglašanja slide kitare.
Slabi dve uri trajajoč obisk Hale Tivoli je po pričakovanju postregel z demonstracijo starošolskega glasbenega pristopanja, oropano vsake pompoznosti odrskega cirkusa, vseh nepotrebnih vizualizacij na fasadah zaodrja in ostalih njim sorodnih šovmanskih prijemov, s katerimi glasbeniki dandanes neredko kompenzirajo manjko odrske energije, da o umetniški kredibilnosti niti ne izgubljamo besed. Slednje Chrisu resnično ne manjka. Chris ni izgubljal časa z nagovarjanjem občinstva, pravzaprav je med premori vsake toliko postregel le s sramežljivim “hvala”. Vez s publiko je kljub temu brez izjeme ostajala trdna, jamstvo zanjo pa je seveda bil baročno obdarjeni pušeljc danes skorajda že ponarodelih napevov kot so razpoloženjska “On The Beach”, “Julia”, “Josephine”, ter seveda nepogrešljiv favorit “Road To Hell”. Streljaj stran od v ušesa večine dobro uležanih melodij je Rea interpretativno navdušil z dinamičnim manevriranjem skladb “Easy Rider” in “Where The Blues Come From”. Preprosto, brez glamurja in ob odlični zvočni postavitvi, ki je pomagala razločno spregovoriti vsem elementom inštrumentalnega spremstva! Chris Rea je brez obotavljanja izluščil samo bistvo glasbe. Dobesedno!
Fotografije: Robi Lipej
Setlista
1. I Can’t Wait For Love
2. Work Gang
3. Where The Blues Come From
4. Josephine
5. Easy Rider
6. Till The Morning Sun Shines On My Love and Me
7. Looking For The Summer
8. Julia
9. Stony Road
10. Electric Guitar
11. Come So Far, Yet Still So Far To Go
12. Between Highway 61 & 49
13. Stainsby Girls
14. The Road To Hell
—-dodatek—-
15. On The Beach
16. Let’s Dance
Galerija slik
