Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Cullum, Jamie
Založba: Island Records
Izid: year
Trajanje: 51:57
Ocena: 4/5
»Momentum« je šesti studijski album britanskega jazz pop pianista in vokalista Jamiea Cullluma. Možakar je to pot pristopal k ustvarjanju albuma drugače. Zrelostno. Vse ideje si je nemudoma beležil s pomočjo rabe vseh najbolj priročnih rekvizitov, ki so se mu znašli pri roki ob vzniku teh idej. Torej diktafoni, snemalniki na mobilnih telefonih, iPodih, celo »starošolski« kasetniki, bojda naj bi priložnostno skočil določene motive odigrati tudi v najbližjo trgovino z instrumenti in si ga posneti ter podobno,…Predvsem pa je značilen pristop samostojnega dela po principu »naredi sam« (Do It Yourself). Tako je nastala glavnina ogrodij za pesmi tega albuma.
Na tak način je želel glasbenik ustvariti izdelek s kar se da največ možne avtentičnosti. To je ta zrelostni princip, ki prihaja na površje z leti tudi pri Cullumu vse bolj izrazito. In to je zelo dobro. Album »Momentum« – že samo njegov naslov je zelo pomenljiv, izraža trenutke, ko te presvetli glasbena ideja, ki jo želiš ovekovečiti. Se zgodi spontano, nepričakovano in teh trenutkov moreš napovedovati. Lahko jih deloma pričakuješ, a se zgodijo navadno takrat, ko o njih ne razmišljaš. Popravek. Vedno takrat, ko o njih ne razmišljaš. Takih trenutkov je na novi Cullumovi plošči dvanajst, fant pa je uspel dostaviti v štirih letih, ki so minila od izdaje predhodnika »The Pursuit« iz leta 2009, zaželeno mero motivske razgibanosti med točkami ter tako v smislu aranžiranja dovršeno in razgibano ploščo, ki je polna izrazne avtorske svežine in kar je najbolj pomembno, polnokrvne idejne pronicljivosti Cullumovega glasbenega karakterja. Zanimivo je tudi to, da se je izvajalec odločil še enkrat posneti priredbo skladbe Love For Sale, ki jo je napisal v izvirniku skladbopisec Cole Porter za Broadwayski mjuzikl »The New Yorkers« (ah kje so trideseta prejšnjega stoletja?). Omenjena skladba je izšla že na Cullumovemu prvencu »Heard It All Before« (1999), to pot pa je zrelostno nadgrajena v barvanju njenih gradnikov. To pa ni edina priredba albuma. Druga je skladba Pure Imagination, ki pripada v izvirniku Anthony Newleyu, angleškemu igralcu, pevcu in skladbopiscu, Cullum pa se v njej še posebej uspešno predstavi ob subtilno čutnem pristopu, ki ga oplaja brhko nevsiljiva jazz spremljava komponente piana. Temu momentu ne uide balada Get A Hold On Yourself pred zaključkom albuma. Skladba You Are Not The Only One je nastala po navdihu Cullumovega sodelovanja v tričlanski žiriji britanskega resničnostnega šova »Must Be the Music«.
Glasbenik hodi to pot najimenitneje v svoji karieri po tanki razmejitveni črti med kabaretno »jazzovščino« in moderno pop kulturo, ki jo vrinja v svojo glasbo zlasti ob navdahnjenosti nad avtorskimi pristopi modernih alternativnih skupin arensko stadionske razvpitosti, kot so Coldplay. Na nekaj točkah albuma je tehtnica nagnjena v prid soul jazz swing ogrinjala (When I Get Famous, pa obe omenjeni priredbi Pure Imagination ter Love For Sale), na drugih pa bo prav rada potrkala na preference najstnikov, ki spremljajo moderna dognanja v popularnem indie rocku in popu (The Same Thing, Everythng You Didn’t Do, Sad, Sad World, Save Your Soul). Prava srednja uravnilovka obeh pristopov je smelo povzeta v skladbah Take Me Out (of Myself) in zaključni You Are Not The Only One, ki sta rojeni za hit singla.
Album nosi vseskozi od prve do zadnje sekunde, naraven ten, organsko in niti za hip sprijeno zvočnost (na njem ni »skrivanja« za efekti), predvsem pa znova (in kar je v tem primeru edino pravilno) prevzema vodilni primat Jamiejeva čutna vokalna interpretacija, ki deluje silno podoživeto in pristno v vzbujanju emocij. S tem atributom je Jamie pravzaprav naredil 95% vsega bistva na albumu, za dosego njegove pristnosti. Ena najmočnejših kompozicij albuma je zagotovo Edge of Something, kjer godi občutek dramatične zazrtosti skladbe, melodične kompaktnosti in sentimenta, ki lahko ukrade tudi najboljše trenutke Robbie Williamsovega opusa s prve polovice prve dekade novega milenija. Za album je značilen tisti tipični otoški ščepec melanholičnega koprnenja. Podobno prepričljiv in razpoloženjsko soroden trenutek albuma povzema Anyway na sredini albuma. Cullum je na tem albumu dozorel tudi kot liricist. Sporočila nosijo težo in sporočilno otipljivost, brez kančka plitkosti s katero bi želel zavajati množice.
Lahko rečemo, da Cullum tudi s šestim studijskim izdelkom ne ponuja glasben revolucije, je pa v tistem kar počne izrazno najmočnejši in zelo prepričljiv. Njegov glasbeni značaj je s tem albumom dozorel še za eno stopničko, možakar pa ohranja s tem zrelim in prefinjenim izdelkom odlično srednjo špuro, ki združuje okuse mlajše, srednje in starejše generacije poslušalcev. V njej se lahko Cullum počuti sproščeno, neobremenjeno in kot tak še naprej povsem neodvisno ustvarja avtorsko glasbo polnega žara!
Zasedba
Jamie Cullum – vokal, piano, klaviature, ksilofon, kitara, tolkala
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Christopher Hills, – bas kitara
Bradley Webb – bobni, tolkala, spremljevalni vokal
Kolone Soto – violina
Laura Stanford – violina
Eleanor – Stanford – violina
Emma Parker – violina
Catrin Win Morgan – violina
Graham Du Plesis – čelo
Amy Stanford – viola
Nozomi Cohewn – viola
Natalie Williams – spremljevalni vokal
Janet Ramus – spremljevalni vokal
Vanessa Heynes – spremljevalni vokal
Produkcija
Jim Abbiss & Dan The Automator
Seznam skladb
01. The Same Things
02. Edge Of Something
03. Everything You Didn’t Do
04. When I Get Famous
05. Love For $ale (Feat. Roots Manuva)
06. Pure Imagination
07. Anyway
08. Sad, Sad World
09. Take Me Out (Of Myself)
10. Save Your Soul
11. Get A Hold Of Yourself
12. You’re Not The Only One
